|
Istorijata ne e samo minato I ALBANCITE SE BORELE PROTIV ALEKSANDAR MAKEDONSKI! Pi{uva: Aleksandar DONSKI
U {te podrasti~en primer za omrazata na Grcite kon Makedocnite bil slu~ajot so bitkata kaj Is, koga na stranata na Persija, protiv Aleksandar Makedonski, se biele duri trieset iljadi Grci i toa kako - elitni edinici vo sostavot na Persiskata vojska! Po pobedata na Aleksandar, nekoi od niv bile zarobeni, no nad 8.000 uspeale da pobegnat vo planinite. Samite Grci vo gr~kite gradovi na teritorijata na dene{na Grcija so golema poti{tenost ja primile vesta za pobedata kaj Is od strana na Makedoncite.Seto ova go opi{uva tokmu anti~kiot gr~ki istori~ar Arijan (cit. delo, str. 115), koj veli: Koga Darie razbral deka Aleksandar se dvi`i napred za da napadne, toj ispratil u{te trieset iljadi planinski edinici i dvaeset iljadi lesna pe{adija preku rekata Pinarus... Rasporedot na negovata vojska be{e sledniot: avangardata na negovata te{ka pe{adija bea negovite trieset iljadi gr~ki naemnici,koi bea rasporedeni tokmu nasproti Makedonskata pe{adija, kako i {eeset iljadi pripadnici na Persiskata te{ka pe{adija, poznati kako "Kardaki", koi bea bo~no rasporedeni i koi treba{e da im dadat poddr{ka. (Podvlekuvaweto e moe, z.m.). Podocna, za vreme na bitkata, naj`estokiot sudir bil tokmu pome|u Makedoncite i Grcite, a glavna pri~ina za toa, pokraj drugoto, bila tokmu golemata omraza pome|u niv. Vo vrska so ova Arijan (cit. delo, str. 119) pi{uva: Po~nala `estoka borba. Darievite Grci se borele so cel da gi potisnat Makedoncite nazad kon rekata i da gi zadr`at poziciite na svoeto levo krilo, koe ve}e po~nalo da se povlekuva, dodeka Makedoncite, vo nivnoto svrtuvawe, so jasniot uspeh na Aleksandar {to go gledale so svoi o~i, se obiduvale da go dostginat negoviot uspeh... Sudirot be{e u{te pove}e zagor~en blagodarenie na staroto rasno rivalstvo pome|u Grcite i Makedoncite. (Podvlekuvaweto e moe, z.m.). Komentar na ovoj izvadok do gr~kiot istori~ar Arijan mislam deka ne e potreben. Podocna, vo bitkata kaj Gavgamela protiv makedonskata vojska, na stranata na Persijancite isto taka u~estvuvale iljadnici Grci. Arijan (cit. delo, str. 158) pi{uva deka, od tri iljadi planinski edinici, koi go izgradile mostot na rekata Taksapus, duri dve tretini bile gr~ki platenici. Interesno e {to na stranata na Darie vo ovaa bitka se biele i Albancite, koi toga{ `iveele vo nivnata tatkovina sredna Azija. Opi{uvaj}i gi raznite narodi, ~ii pripadnici se borele na stranata na Persija i nivnite komandanti, Arijan pi{uva (cit. delo, str. 160): Medite, kon koi bea pridodadeni Kadusjanite, Albancite (zapi{ano kako Albanians, z.m.) i Sakesinijanite, bea predvodeni od Artropates.Interesno e deka i Strabo gi spomenuva Albancite kako azisko pleme, koe `iveelo vo svojata tatkovina Albanija, koja se nao|ala kaj Kaspiskoto More i Kavkaz. Vo svoeto delo " Geography" (II.4.I-2), vo vrska so Albancite, Strabo pi{uva:Albancite pove}e se povrzani so ov~arskiot na~in na `ivot, otkolku Iberijcite i tie se pobliski do nomadskite narodi, no ne se tolku surovi, poradi {to se smetaat za umereno voinstveni. Tie `iveat pome|u Iberijcite i Kaspiskoto More. Nivnata zemja na istok se grani~i so bregot na moreto, a na zapad so zemjata na Iberijcite. Od ostanatite strani, severnata e za{titena so planinata Kavkaz, a na jug se grani~i so Ermenija.
Albansko-gr~ki edinici protiv Makedonskata vojska No, da se vratime na Arijan. Vo prodol`enie toj go dava rasporedot na edinicite na Persiskata vojska pred ovaa golema bitka, pri {to povtorno gi spomnuva Albancite i Grcite i toa kako udarni edinici protiv Makedonskata vojska (cit. delo, str 164). Ovde ~itame: Na desnoto krilo bea postaveni kontingentite od dolna Sirija i Mesopotamija, kako i Medite. Potoa, vedna{ do niv bea Partijanite i Sakite, a do niv Tapurijanite i Hirkanijanite.Najnakraj,vedna{ do centarot bea Albancite i Sakesinijanite... Gr~kite platenici - edinstvenite vojnici, koi se borea sli~no kako Makedonskata pe{adija, bea postaveni nasproti nea vo dva sektora, po eden od sekoja strana na Darie i negovata Persiska garda. I ponatamu (str. 167): Tamu stoe{e Persiskata Zlatna Garda..., a indiskite, albanskite, karijanskite i mardijanskite strelci, koi go pretstavuvaa kremot na Persiskata vojska, stoeja tokmu nasproti Aleksandar, koga toj trgna vo napad zaedno so svojata Carska divizija. Inaku,po ovaa bitka brojni gr~ki platenici bile zarobeni,a nekoi Grci pobarale tie da bidat oslobodeni {to Aleksandar kategori~no go odbil. Poradi seto ova,navistina e sme{no koga dene{nata gr~ka propaganda tvrdi deka vojskata na Aleksandar Makedonski navodno bila gr~ka. Kakva e taa gr~ka vojska, koja se biela protiv iljadnici Grci, pripadnici na persiskata vojska? I zo{to Grcite se biele na stranata na Persija, do kolku vojskata na Aleksandar i navistina bila gr~ka? Se znaat vekovnite neprijatelstva me|u Persijancite i Grcite, pa ottamu nema nikakva logika desetici iljadi Grci da se borat na stranata na Persija oprotiv sopstvenata vojska. Odgovorot na ovie pra{awa e eden i edinstven! Ogromen broj Grci ja mrazele Makedonija pove}e i od svojot vekoven neprijatel Persija,{tom duri re{ile i da u~estvuvaat na nejzina strana vo vojnata protiv Makedoncite. Inaku fakt e i deka brojni Grci u~estvuvale na stranata na Makedonskata vojska, no kako zasebni edinici, pri {to, vo narativnite izvori od toa vreme bile jasno izdvojuvani od Makedoncite.
Pismoto na Aleksandar Makedonski Za razlikite me|u Makedoncite i Grcite }e prezentirame i izvadok od pismoto {to Aleksandar Makedonski mu go upatil na Darie, po molbata na Darie da sklu~i mir so Makedoncite. Sodr`inata na ova pismo ja prenesuva Arijan (cit. delo, str. 127), potpiraj}i se vrz postari izvori, napi{ani od sovremenicite na Aleksandar Makedonski. Vo svoeto pismo Aleksandar mu odgovara na Darie deka ne mo`e da prifati mir so nego i pritoa mu gi naveduva site zla {to Persijancite im gi napravile na Makedoncite (no i na Grcite). Vo svoeto pismo Aleksandar isto taka jasno gi izdvojuva Makedoncite od Grcite. Pome|u drugoto, toj veli: Va{ite osvojuva~i gi napadnaa Makedonija i Grcija i napravija pusto{ vo na{ava zemja, iako nie so ni{to ne gi isprovociravme niv... Ponatamu, Vie im podmetnavte na Grcite pogre{ni informacii za mene, nadevaj}i se deka }e napravite od niv moi neprijateli.Se obidovte da gi potplatite Grcite so pari, no samo Lakademoncite (Spartancite, z.m.) go prifatija toa. Aleksandar Makedonski i vo eden svoj govor, jasno gi izdvoil Makedoncite od Grcite, spomnuvaj}i gi oddelno edni od drugi. Citiraj}i go Arijan, Artur Vajgal (cit. delo, str 355) dava izvadoci od eden govor na Aleksandar Makedonski vo koj toj gi povikuval Makedoncite i Grcite od svojata vojska da go prodol`at voeniot pohod. Pritoa Aleksandar Makedonski, pome|u drugoto, rekol: O, Makedonci i Grci, izdr`ete! Slavni se delata na onie koi rabotat i`iveat opasno: ubavo e da se mine niz `ivotot juna~ki i da se umre ostavaj}i zad sebe besmrtna slava. Da go spomneme i poznatiot govor {to Aleksandroviot oficer Koen go odr`al vo Indija pred svojot car, so cel, da go ubedi deka natamo{noto napreduvawe kon rekata Gang e bescelno i deka vojnicite se premoreni, poradi {to baraat vra}awe vo Makedonija po dolgogodi{nite iscrpuva~ki borbi. I vo ovoj govor, {to Arijan (cit. delo, str. 296) go prepi{al od zapisite na sovremenicite na Aleksandar Makedonski,oficerot Koen sosema jasno gi izdvojuva Makedoncite od Grcite. Pome|u drugoto Koen mu rekol na svojot car: Vie znaete kolkav be{e brojot na Grcite i na Makedoncite koi go zapo~naa ovoj pohod, a sega gledate kolkumina od nas ostanaa: Tesalijcite gi isprativte doma od Baktrija zatoa {to znaevte deka nivnite srca ne se pove}e so nivnata rabota i toa Vi be{e mudar poteg. Drugi Grci ostavivte po novite gradovi {to gi osnovavte, kade {to tie ostanaa ne sosema po svojata volja. Ostatokot od niv, zaedno so na{ite Makedonci ostanaa, da gi delat so Vas site opasnosti i predizvici na vojnata i mnozina od niv ve}e se ubieni... Vo prodol`enie, Koen mu go izlo`il nezadovolstvoto kaj vojnicite od natamo{noto napreduvawe i nivnata `elba da se vratat vo svoite domovi i kaj svoite semejstva. Ona {to e va`no i ovde e faktot {to Koen sosema jasno gi izdvojuva Makedoncite od Grcite, a toa go pravi i pri krajot na svojot govor, koga mu veli na carot deka po vra}aweto vo Makedonija, toj mo`e da sobere nova vojska (citat): Drugi edinici, Makedonci i Grci, }e Ve sledat - mladi i sve`i edinici }e gi zamenat na{ite voeni veterani. Opi{uvaj}i go vra}aweto na Makedonskata vojska od Indija kon Makedonija, Arijan pi{uva deka kaj Aleksandar Makedonski do{le brojni delegacii od razni evropski i aziski narodi so cel da ja iska`at svojata po~it kon nego, no i ako mo`at da razberat za negovite idni planovi vo odnos na nivnite zemji. Pritoa do{le pretstavnici duri i od narodi, za koi malumina vo Makedonija znaele deka postojat. I vo ovoj opis gr~kiot istori~ar Arijan oddelno gi spomenuva Makedoncite i Grcite (cit. delo, str. 374). Ovde ~itame: Makedoncite i Grcite za prvpat slu{naa za imiwata na nekoi od ovie narodi i dolgo vreme gledaa vo nivnite neobi~ni obleki i oprema. (Prodol`uva) |
|