BOGOJAVLENIE, VODOKRST, SOBOR NA SVETI JOVAN KRSTITEL

Vo toa vreme, sveti Prorok Jovan Krstitel, gi kr{teval lu|eto od celiot Jordanski kraj, vo rekata Jordan, govorej}i: "Jas ve kr{tevam za pokajanie so voda, no Onoj {to ide po mene e posilen od mene. Toj }e ve krsti so duh sveti i so ogan". I toga{ do{ol Isus na rekata Jordan i se krstil od Jovana. I kako {to pi{uva sv.evangelist Matej: "I {tom se krsti, Isus vedna{ izleze od vodata. Odedna{ mu se otvorija nebesata, i go vide duhot bo`ji da sleguva kako gulab i da se spu{ta nad nego. I ete, glas od nebesata govore{e: Ovoj e mojot vozquben sin, koj e po mojata volja!". Svetiot evangelist Jovan pi{uva za svedo{tvoto na sv. Jovan Krstitel pred svetot: "I svedo~e{e Jovan velej}i: "Go vidov duhot da sleguva od neboto kako gulab i ostana nad nego. Jas ne go poznavav, no onoj {to me prati da kr{tevam so voda mi re~e: "Vrz kogo vidi{ da sleguva duhot i da ostanuva nad nego, toj }e kr{teva so duh sveti. I jas vidov i posvedo~iv, deka e ovoj sin Bo`ji". I sv. evangelist Luka svedo~i deka Svetiot duh slegnal nad Isus Hristos vo telesen vid, kako gulab i se slu{nal glas od neboto koj objavil deka toa e Negoviot vozquben sin. Istoto go potvrduva vo evangeliskiot tekst i sv. ev. Marko. Na toj golem den, pri kr{tevaweto na Gospod vo vodata i osvetuvaweto na jordanskite vodi, Bog ja objavil pred svetot golemata tajna na bo`estvenata Sveta Troica, tajna koja se kriela vo Stariot zavet, a samo se nagovestuvala. Otecot se javil so svojot glas, so ~uvstvoto na sluhot da slu{ne svetot i poveruva. Duhot se javil vo vid na gulab, so ~uvstvo na vidot, za da vidi svetot i da poveruva, a sinot Isus Hristos se javil so ~uvstvo na dopirot. Sveti Jovan Krstitel, so pomo{ na bo`jata blagodet po~uvstvuval deka samo Gospod Isus Hristos mo`e da go spasi gre{niot svet, i zatoa koga go videl Isusa kako doa|a pri nego rekol: "Eve go jagneto bo`jo, koe gi zede grevovite na svetot vrz sebe!" Praznikot Bogojavlenie, se vika u{te i prosvetuvawe. Toj va`en nastan, vo Svetata zemja, kaj svetata reka Jordan, pred 2000 godini, go prosvetuva na{iot razum, duhovnite o~i i site setila, da sfatime deka e Bog, Bog vo tri lica, ednosu{na i nerazdelna Sveta Troica. I kako pi{uva Monah Tadij: "Zo{to sekoj od nas so kr{tevaweto vo vodata se prosvetuva so toa {to postanuva osinoven od Otecot na svetlosta, so zasluga na Sinot, i silata na Svetiot duh. Zatoa Gospod preku Svetoto pismo ostava poraka, lu|eto od celiot svet da se kr{tevaat, za da mo`at da se spasat. Gospod Isus Hristos bil krsten na 30- godi{na vozrast, za da zapo~ne so spasitelnata dejnost vo svetot. Svetoto kr{tevawe e preporoduvawe, sveto ra|awe i o~istuvawe na ~ovekot od prvorodniot grev. Tripati natopuvawe vo vodata, ozna~uva umirawe na stariot gre{en `ivot, a tripati izleguvawe od vodata, ozna~uva o`ivuvawe, ra|awe na nov `ivot vo Svetata Troica, vo imeto na Otecot, Sinot i Svetiot duh. Samo eden den pred Bogojavlenie, na 18 januari se praznuva golemiot praznik Vodokrst, koga se upatuvaat molitvi kon Boga, povrzani so krstot, koj vo crkvata se voshvaluva so pesnata: "Krstot e ~uvar na vselenata, krstot e ukras na crkvata, krstot e sila na vladetelite, krstot e slava na angelite i propast na demonite". Na denot Vodokrst se vr{i osvetuvawe, kr{tevawe na vodata i taa so Bo`ja pomo{ dobiva lekovita mo}, a na denot Bogojavlenie, vo znak na se}avawe na Hristovoto kr{tevawe vo rekata Jordan, krstot po molitvi upateni kon Boga, se frla vo vodata i vodata stanuva osvetena. Sledniot den, po praznikot Bogojavlenie, 20 januari se praznuva praznikot Sobor na sveti Jovan Krstitel. Golemiot svetitel, sveti Jovan, prorok, prete~a i krstitel vo pravoslavnata crkva zazema posebno mesto i zaradi svojata moralna ~istota, vo Svetoto pismo e nare~en angel. Vo besedata za pokornosta kon voljata Bo`ja, monah Tadij pi{uva za sv. Jovan Krstitel: "Ni gladot, ni yverot ne mu go povredi teloto vo pustinata niz mnogute godini, du{ata ne mu ja povredi ni o~ajuvaweto zaradi samotijata, nitu gordosta zaradi nebesnite videnija". Toj tragi~no zavr{il i glavata mu bila otse~ena po naredba na Irod, zaradi toa {to go kritikuval nemoralot vo Rimskata Imperija, nemoralot na Irod koj ja isteral svojata `ena i ja zel Irodijada, `enata na svojot brat. Zlobnata Irodijada, koga na poslu`avnik i ja donele glavata na sveti Jovan Krstitel, podocna mu se osvetila, bodej}i go so igla jazikot Negov, svetiot jazik so koj ne se pla{el na lice da im ja ka`e vistinata za nivniot blud, nemoral i grev pred Boga. Na toj den se slavi i spomenot povrzan so desnata raka na sv. Jovan Krstitel, rakata koja ja dopre pri kr{tevaweto glavata na Gospod Isus Hristos, svetata raka koja sv. evangelist Luka, ja prenel od Sevastija vo Antiohija. Tamu se ~uvala do desettiot vek, a potoa ja prenele vo Carigrad. Taa ~esna raka so koja go dopre Bog i na Svetot poka`a deka Bog e najgolemata i ve~na vistina, za koja toj, sv. prorok prorokuva{e vo pustinata na ovoj zemen `ivot, poln so nepravdi i isku{enija.