INTERNET VOJNI

Ne pla{ete se, vo ovie vojni nema krv, iako `rtvite se mnogubrojni. I pokraj toa {to zapo~na docna vo minatiot vek, ona {to be{e zamisleno kako na~in za me|usebna komunikacija na nekolku nau~nici vo Amerika }e go izmeni svetot na ovoj vek so nesogledlivi, skoro site mnogu pozitivni implikacii, pretvoruvaj}i go vo edno globalno selo. Pod poimot Internet-vojni, treba da se razberat dve totalno razli~ni raboti. Prvoto zna~ewe, kaj nas, go dobi pred nekolku godini i obi~no zna~i propagandna vojna na sosedskite interesi i odbrana na na{ite Internet-borci. Za `al, Internetot ne e razbran dobro vo Makedonija. Vo SAD, na primer, dnevno se objavuvaat tri milioni stranici na Internet, dodeka kaj nas, verojatno ni edna stranica na den. Sosedite se mnogu produktivni vo promocijata na nivnite interesi, kaj nas toa e ostaveno na oddelni entuzijasti. Drugoto zna~ewe na Internet-vojni e borbata za dominacija i prevlast na golemite kompanii, za privlekuvawe na pogolem broj potro{uva~i i voveduvawe na podobra i pobrza tehnologija. Primer za toa e neodamne{noto zdru`uvawe na gigantite AOL i Tajm Vorner. Bitkata se vodi okolu toa koj vo utre{nata integracija na Internetot }e vodi so telefonijata, televizijata, radioto, avtomobilite, aparatite za doma}instvo i s# drugo {to raboti na elektri~na energija. Eden od najva`nite i najprofitabilni elementi na Internetot e trgovijata. Ve}e na krajot na minatata godina trgovijata preku Internet vo Amerika dostigna astronomski sumi so poka~uvawe od 400%. Vo mnogu skore{nata idnina, pove}eto od trgovijata }e se vodi na Internet. Vojnata dostiga dotamu {to vo Amerika kompaniite nudat besplatni kompjuteri so besplaten pristap na Internet so cel potro{uva~ite da se obvrzat deka }e kupuvaat preku niv. Vo Evropa, koja mnogu zaostanuva zad Amerika, neodamna EU objavi plan za povrzuvawe na Internet na SITE doma}instva vo Evropskata unija.

Kaj nas zastapenosta na Internetot e me|u najslabite na svetot. Cenite na uslugite se daleku nad mo`nostite na prose~niot potro{uva~. Iako i kaj nas, uslovite se podobruvaat, sepak normalniot korisnik na Internet koj bi pominal 2-3 ~asa dnevno }e se soo~i so mese~ni smetki od po nekolku stotici dolari. Toa e daleku od bezgrani~niot pristap za samo 17 do 20 $mese~no, koj se nudi vo svetot, a od neodamna, spored ona {to ni go ka`uvaat, i vo Bugarija. Za uslugi od tipot "broadband" ne se ni pomisluva, iako naskoro toa mo`e da stane realnost za korisnicite na digitalnite satelitski TV priemnici. Po primerot na Evropa, vo Makedonija e neophodna intervencija na Vladata vo smisla na zgolemuvawe na konkurentnosta na Internet-firmite preku namaluvawe na dava~kite i dozvoli za alternativni pristapi kon Internet-mre`ata. Najgolema rabota, Vladata ja ~eka vo kompjuterizacijata i voveduvaweto na Internet vo u~ili{tata. Toa sigurno }e bide najgolemata i najprofitabilnata investicija vo idninata na ovoj narod. Za sre}a, ovie denovi mo`eme da prisustvuvame na eden redok primer, za ona, za {to e sposobna konkurencijata. Cenite pa|aat kako rezultat na svoevidna "vojna", a tuka potro{uva~ot e toj, koj ima najgolema korist, proces koj se slu~uva nasekade vo svetot.

Minatata nedela imavme mo`nost da prisustvuvame na sceni koi n# potsetuvaa na scenite od filmovite za borbite na policijata so mafijata. Razlikata be{e deka seto toa ne se slu~uva{e vo Italija ili Amerika, tuku vo edno od predgradijata na Skopje. Deka se raboti za mafija poka`uva stilot na napadot. Obi~ni banditi pukaat i begaat: ovie pukaa i potoa ladnokrvno se pro{etaa do `rtvite i im pukaa vo glavite za da go zavr{at zlodeloto. Ova e ~in na vojna protiv dr`avata i nikako poinaku ne smee da se razbere. Edinstveno {to ne mo`e da se razbere e zo{to ovaa dr`ava ne razbrala porano deka se nao|a vo vojna. Site znaci na takvo ne{to ve}e postojat od pred nekoe vreme. Vo Albanija i vo Kosovo se slu~uva ona {to se slu~uva. Mnogupati vo svetskiot pe~at se govori deka na{ata zemja e centar kade se vkrstuvaat pati{tata za transport na drogata, a za kra`bite na koli i da ne zboruvame. Koga seto toa se znae, a }e se dodade i faktot za brojot na kala{nikovi, koi kru`at okolu nas, toga{ ne se razbira lesnotijata na akcijata na policijata, koja zastanuvala koli no}e, nespremna za ona {to se slu~i. Vo vojna, treba da se odnesuva kako vo vojna. Neophodno e da se zasili podgotvenosta na policijata za da se sudri so dobro organiziranite kriminalni bandi. Vo isto vreme ne smee da se zaboravi i odnesuvaweto na slu`benicite za javnata bezbednost: `iveeme vo vekot na Si-En-En i sekoe maltretirawe na osomni~enite nema da najde razbirawe vo svetot.

Sprema istra`uvawata na eden me|unaroden institut, Makedoncite se vbrojuvaat me|u narodite, koi se najoptimisti za nivnata idnina. Na pra{aweto dali 2000-tata god. }e bide podobra od 1999 god., Makedoncite odgovorile pozitivno 45%, dodeka [ve|anite bile najoptimisti 54%, Island i Grcija 47%, a Italija i Germanija 44%.

Izgleda deka ni se podgotvuva u{te eden skandal vo domenot na nadvore{nata politika. Ovoj pat se zboruva za priznavaweto na Republika Kipar, koja, se razbira, vo me|unarodnite forumi ja zastapuva tezata deka Republika Makedonija mora da si go smeni imeto, bidej}i "Makedonija bila gr~ka".

Ovoj poteg mnogu }e mu na{teti na eden od na{ite vistinski i prvi me|unarodni prijateli, Republika Turcija, koja ve}e navesti deka }e im naredi na site svoi pretprijatija da se povle~at od Makedonija. Da se potsetime: so Turcija imame potpi{ano Dogovor za slobodna trgovija, Turcija sekoga{ n# poddr`uva{e vo svetot i e prvata zemja koja ni ponudi voena sorabotka. Vakvi potezi na na{ata diplomatija samo & go uni{tuvaat i onaka maliot me|unaroden kredibilitet {to ni ostana. Duri i samite {pekulacii, koi se slu{aat denovive, se dovolni da ni napravat golema {teta.