Spasitelot na svetot Gospod Isus Hristos, se rodil pred dve iljadi godini vo Vitleem Judejski, no zloto prodol`ilo da caruva vo svetot. Denovive, koga Pravoslavnata crkva, so neizmerna radost go ~uvstvuva vo srcata i praznuva ra|aweto na Bogomladenecot, ne mo`e, a da ne se setime na golemoto zlostorstvo vo istorijata na ~ove{tvoto, koga neznabo`niot car Maksimijan izdal stra{na naredba. Na praznikot Ro`destvo Hristovo, koga vo Crkvata }e zapo~ne tor`estvenoto praznuvawe, po polno}, da se zapali Crkvata da izgorat site hristijani, dokolku ne se otka`at od Hrista i ne prinesat `rtva na ve{ta~kite bogovi, idolite. Dvaeset iljadi Nikodimski ma~enici izgoreni vo plamenot na Crkvata, golemi Hristovi vojnici, sveti devojki, deca, ma`i, `eni, mom~iwa, vozrasni lu|e, iako odamna prekratija va{ite bolki vo (302 god, na 10-ti januari po nov kalendar), poslednite va{i proleani solzi, zborovi, izgorenici i rani, neizdr`livi i nat~ove~ki bolki, bog ne gi zaboravi i niv gi vgradi vo svoeto svetlo nebesno carstvo, za da stravuvaat od vas, niz site vekovi, va{ite protivnici. Bog go oven~a so ve~ni venci na slavata. Denovive, ne mo`e, a da ne se setime i za golemoto zlostorstvo nad nevinite sveti ~etirinaeset iljadi deca vitleemski (na dve godi{na vozrast i ispod dve godini) izvr{en na 11.01. po nov kalendar, koga zlobniot car Irod, pla{ej}i se za svojata vlast, naredil negovite vojnici da gi ubijat decata na najsurov na~in, so me~, so davewe so race, so gme~ewe so noze. Malite deca i golemi Hristovi vojnici, svetite ma~enici, so svoite mo{ti postaveni vo Vitleem, vo crkvata "Ro`destvo Hristovo", ostanuvaat da svedo~at za cvrstite koreni i izvori na hristijanstvoto u{te pred dve iljadi godini, otkako vo svetot e prisutno slovoto bo`jo, i da bidat ve~ni stra`ari na Hristovata crkva, so ~istite du{i i srca i nelicemerna qubov. Na den 14.01. po nov kalendar ( ili 1.01. po star kalendar) se proslavuva trojniot praznik Obrezanie Gospodovo, Sveti Vasilij Veliki i Nova Godina. Isus Hristos bil obrezan vo hramot osmiot den po ra|aweto za da go ispolni zakonot vo Izrael. Na toj den mu e dadeno imeto Isus (na evrejski jazik zna~i Spasitel), i Hristos (na gr~ki jazik zna~i pomazan). Negovoto ime e presveto, preblago, vozvi{eno, doneseno na neboto na Sovetot na presveta Troica. Starozavetnoto obrezanie go ispolnil i potoa go zamenil so Novozavetno kr{tevawe, spasonosno za ~ovekot. Bezgre{niot Isus Hristos, imaj}i vistinsko ~ove~ko telo bil obrezan. Na eden del od Teloto mu ostanal beleg. Potekla detska nevina krv, pred celiot svet i na ereticite im ka`al deka Negovoto telo ne e prividno, tuku e ~ove~ko i vistinsko. "Grevovi nema, a za grevovite primam bolki na obrezanie", mu rekol Gospod na Svetiot prorok Car David. Sveti Vasilij Veliki, arhiepiskop Kesariski, roden e vo 329 godina, od roditelite Vasilij i Emilija, nabo`ni hristijani, vo gradot Kesarija Kapadokiska. Roden e vo vremeto na car Konstantin. Ja izu~il filozofijata, astronomijata, retorikata i drugi svetski nauki. Se krstel na rekata Jordan so svojot u~itel Evul. Uspe{no upravuval so Hristovata crkva i bil episkop deset godini. "Medoto~na reka na mudrosta", go narekuvaat, i "p~ela na crkvata Hristova". Nare~eniot "Golem bogoslovski um", golemiot bo`ji sluga, go izu~il svetoto pismo mudro ja sfatil Hristovata nauka, i bo`jiot ve~en plan za spasenie na ~ove{tvoto. Golemiot pastir na stadoto Hristovo, go ispolnil svetot so svetlina na znaeweto, so oru`jeto na verata i krstot. So vasilievite bogoslu`bi, nare~eni po negovoto ime, poradi toa {to toj gi sostavil, se proslavuva bog niz site vekovi na najgolemite gospodovi praznici. Ostavil mnogubrojni besmrtni bogoslovski dela. Pred smrtta, verniot Hristov sluga, kon Boga, kon daritelot na `ivotot se obratil so poslednni molitvi da mu go prodol`i `ivotot za u{te eden den, za da mo`e da go krsti evrejskiot lekar Josif. Na svoeto blagodarno ~edo Bog mu go prodol`il `ivotot za u{te eden den i mu dal sili da ja odr`i posledna bo`estvena liturgija, da go krsti evrejskiot lekar koj dobil ime Jovan, i da go pri~esti so bo`estvenite tajni. So toa, verniot bo`ji sluga i pred smrtta na svetot ostavi poraka Boga da se slavi do posledniot mig od `ivotot. Umrel na prvi januari 379-ta godina po star kalendar na 49 godini. Denes gi proslavuvame negovite dela, gi vosfaluvame i na Presvetoto ime na Oca i sina i svetiot duh koj go blagoslovil i utvrdil so silen duh za ve~no da se moli za spasenieto na lu|eto od celiot svet.