Istorijata ne e samo minato

GR^KI SVEDO[TVA ZA MAKEDONSKOTO POTEKLO NA ALEKSANDAR PRVI MAKEDONSKI

Pi{uva: Aleksandar DONSKI

  • Pove}eto sovremeni gr~ki arheolozi tvrdat deka Aleksandar Prvi Makedonski ne poteknuval od Peloponez, tuku od Makedonija!
  • Samiot gr~ki orator Demosten `estoko ja negiral navodnata mitolo{ka vrska pome|u anti~kite Makedonci i "gr~kiot bog" Herakle

Koga pi{uvame za razlikite pome|u Makedoncite i Grcite vo antikata, ovde sakam da se zadr`am na edna zabluda {to ja {iri golemogr~kata propaganda. ^estopati gr~kite propagandisti tvrdat deka najgolem dokaz spored koj Aleksandar Makedonski navodno bil Grk, bil faktot {to nemu mu bilo dozvoleno da u~estvuva na Olimpiskite igri, na koi, bilo dozvoleno da u~estvuvaat samo Grcite. Me|utoa, eve {to veli Ulrih Vilken vo svojata istorija za Aleksandar Makedonski:

Aleksandar Prvi Makedonski (predokot na Aleksandar Makedonski, z.m.) ~uvstvuva{e simpatii kon Grcite i saka{e da u~estvuva na Olimpiskite igri, na koi samo Helenite imaa pristap,no prvo be{e odbien kako varvarin, pa mora{e da go doka`uva pedigreto na svojot dom, Argeada, na Teraklid Temen od Argos, po {to be{e primen kako natprevaruva~.Ottoga{ kralevite na Makedonija imaa tretman na Heleni, no, kako i porano, taka i potoa, nivniot narod be{e smetan kako varvarski.

Zna~i, u~estvoto na Olimpiskite igri na predokot na Aleksandar Veliki Makedonski (Aleksandar Prvi) voop{to ne odelo taka lesno i bilo dopu{teno duri po negovoto uporno instistirawe i toa so strogo ograni~uvawe,spored koe,samo makedonskite kralevi mo`ele da u~estvuvaat na Olimpiskite igri,dodeka nivniot narod (Makedoncite)i natamu ostanale da bidat tretirani kako inakov narod (varvari).

No, nekoj mo`ebi }e zabele`i deka samiot Aleksandar Prvi svedo~el deka poteknuva od gradot Argos na Peloponez. Pa, zarem toa ne e dokaz deka toj bil Grk? ]e odgovorime i na ova pra{awe.

Kako prvo, gradovi po ime Arg imalo nekolku vo toga{niot anti~ki svet. Denes s pove}e nau~nici (vlu~uvaj}i go i aleksandriskiot istori~ar od II. vek Apijan) smetaat deka, iako Aleksandar go spomnal Argos na Peloponez kako grad na svoeto poteklo, toa vsu{nost se odnesuvalo na Argos Orestikon (blizu dene{no Rupi{ta, grat~e {to se nao|a po gorniot tek na r. Bistrica # vo Makedonija). Ova zna~i deka Aleksandar Prvi, sakaj}i po sekoja cena da u~estvuva na gr~kite Olimpiski igri, najverojatno go izmislil svoeto gr~ko poteklo od Peloponez. Denes pogolem broj nau~nici se soglasuvaat so ovaa teorija i smetaat deka toj si bil Makedonec, so poteklo od Makedonija, no za da mu dozvolat da u~estvuva na gr~kite Olimpiski igri, namerno im rekol na Grcite deka poteknuva od Peloponez, t.e. deka i samiot e Grk.

Izjavi od gr~kite arheolozi

Do kolku nekoj mi zabele`i za nevkusna tendencioznost vo prenesuvaweto na ovaa teorija, vedna{ }e odgovoram deka ovaa teorija (za potekloto na Aleksandar Prvi od Makedonija, a ne od Peoloponez) ja zastapuvaat tokmu golem broj gr~ki istori~ari!

Taka, na primer, gr~kiot arheolog Aliki Stujanaki vo Vodenskoto periodi~no spisanie Edesaika hronika (maj-avgust, 1972, str. 18) pi{uva deka prvata poznata dinastija na Makedoncite nema poteklo od Argos na Peloponez, tuku od Argos vo makedonskata oblast Orestida i deka pove}eto gr~ki istra`uva~i ja prifa}aat ovaa teza. Ovde ~itame:

Pomladite istra`uva~i na istorijata oformija dve razli~ni gledi{ta: edni deka Argos, kako mesto za potekloto na Argeadite e na Peloponez... a drugite tvrdat deka Argos e vo Orestida (oblast vo Makedonija, z.m.) kako {to objasnuva i Apijan. Poslednive se pove}e i poverodostojni (podvlekuvaweto e moe, z.m.).

Vpro~em, kaj ovoj makedonski car zabele`ana e u{te edna nevistina. Imeno, toj izjavil deka pobedil na Olimpiskite igri na koi u~estvuval, a negovoto ime voop{to go nema vo spisokot na pobednicite!

Kone~no, Artur Vajgal, no i drugi istra`uva~i, so pravo smetaat deka i na toga{nite Grci im odgovaralo da go priznaat Aleksandar Prvi (no samo nego, a ne i makedonskiot narod!), kako Grk,poradi toa {to Makedonija im bila potrebna kako eventualen sojuznik protiv kontinuiranata zakana od mo}nata Persiska imperija.

Od druga strana i na Aleksandar Prvi Makedonski celta mu bilo {to pove}e da bide prisuten vo gr~kiot svet, iako sorabotuval i so Persija. Negovata sestra bila ma`ena za visok persiski dostoinstvenik, poradi {to, za vreme na gr~ko-persiskite vojni, Aleksandar Prvi igral uloga na pregovara~ me|u zavojuvanite strani ({to e detalno opi{ano kaj Herodot), koj bil, tu na ednata, tu na drugata strana. Duri otprvin toj bil na stranata na Persijancite, no no}ta pred bitkata pome|u Perisjancite i Grcite kaj Plateja, toj naedna{ se svrtel na stranata na Grcite i poradi toa go dobil prekarot Filhelen (qubitel na Helenite), {to isto taka sosema jasno zboruva deka toj ne bil nikakov Helen, tuku stranec koj gi po~ituval Helenite. Podocna, tokmu toj go zapo~nal masovnoto prifa}awe na gr~kata kultura vo Makedonija i nejzinoto me{awe so makedonskata (bez da navleguvame vo analiza kolku i taa gr~ka kultura bila avtenti~na, a kolku nastanala kako rezultat na vlijanieto na postarite narodi).

Vpro~em, ve}e navedeme podatok deka u{te negoviot tatko Aminta od strana na Persijancite sosema jasno bil narekuvan kako - Makedonec, a i samiot Aleksandar Prvi, vo edna prilika rekol deka e Makedonec.

Negoviot naslednik Arhelaj, prodol`il so prifa}aweto na gr~kata kultura vo Makedonija i istiot ja prenel makedonskata prestolnina od Egej (blizu Voden) vo Pela. Ne bi sakal da izgleda zlonamerno, no fakt e deka Grcite vo okolinata na Voden vr{at istra`uvawa so daleku pomal obem, odo{to onie {to gi vr{at vo Pela. Pri~inata e jasna. Nim ne im odgovara da otkrivaat podatoci za Makedonskata dr`ava od vremeto koga, vo nea, ezistirala ~istata makedonska kultura, bez re~isi nikakvo vlijanie od gr~kata, kakov {to bil slu~ajot vo vremeto dodeka makedonskata prestolnina bila vo Egej (blizu Voden).

[to se odnesuva do podocne`noto u~estvo i na Aleksandar Treti Makedonski na Olimpiskite Igri, koe, isto taka se zema za dokaz deka toj bil Grk, toa, najblago ka`ano, e sme{no! Ednostavno, toj toga{ vladeel so teritorijata na dene{na Grcija i mo`el da pravi {to saka so ovaa zemja, pa ne e jasno koj Grk bi se osmelil nemu da mu zabrani u~estvo na Olimpiskite Igri vo zemjata {to prakti~no ja poseduval.

Grcite ja negiraat vrskata na Makedoncite so Herakle

Osven nepostoe~kata etni~ka vrska pome|u Makedoncite i Grcite, nekoi anti~ki Makedonci (poradi gorenavedenite pri~ini) toga{ smetale deka postoi mitolo{ka vrska pome|u niv i Grcite. Vo ova posebno se istaknuvale Filip i Aleksandar Makedonski, koi, ~estopati izjavuvale deka Makedoncite bile potomci na Herakle (koj, vsu{nost, pretstavuva mitska li~nost).

No, i ova nivno tvrdewe bilo negirano od Grcite.

Decidno svedo{tvo, so koe bila osporena sekakva etni~ka (no, i mitolo{ka) vrska pome|u anti~kite Makedonci i gr~kiot bog Herakle, dal tokmu Grkot Demosten. Vo eden od svoite brojni anti-makedonski govori, toj sosema jasno go osporil pravoto na Makedoncite da se smetaat sebesi kako potomci na Herakle. Kritikuvaj}i gi makedonskite pratenici, koi, nekolkupati povtorile deka Filip Vtori vodi poteklo od Herakle, Demosten izjavil:

Jas smetam deka Herakle, sekako so negoduvawe gi slu{na zborovite na pratenicite, koi postojano povtoruvaa deka Filip vodi poteklo od ovoj bog. Ovoj bog dobro neka go zapoznae prezritelot na site religii. Ovoj grki bog neka go sogleda tiraninot Makedonec. Ovoj bog, mrazitel, kaznuva~ i uni{tiva~ na tiranijata... (Kvintij Kurtij Ruf, cit. delo, str. 30).

Za razlikite me|u Makedoncite i Grcite pi{uva i ve}e spomenatiot Artur Vajgal. Povikuvaj}i se na postari izvori, toj gi dava slednive konstatacii:

Grcite... pravele mnogu mala razlika me|u Makedoncite, Ilirite, Mezite i Trakijcite, koga trebalo da ja priznaat bliskosta na srodstvoto so niv: site tie bile sirovi divjaci, koi `iveele vo divinite nadvor od granicite na gr~kiot svet.

Ovde }e spomneme u{te eden fakt, koj denes, ne e mnogu populariziran vo gr~kata istoriografija. Imeno, vo vremeto na Filip Vtori, poznato e deka do{lo do {irewe na granicite na Makedonija. Edna od prvite merki {to Filip Vtori ja prezel vo toj pravec bilo anektiraweto na atinskite kolonii na teritorijata na Makedonija, t.e. nivnoto priklu~uvawe kon mati~nata dr`ava. Filip Vtori nasila vlegol vo ovie gradovi, od kade, gi izbrkal gr~kite kolonisti da se vratat nazad na teritorijata na dene{na Grcija, a onie koi pru`ile otpor, gi likvidiral ili gi prodal kako robje. Eve kako go opi{uva odnesuvaweto na Filip Vtori Makedonski kon gr~kite kolonii na makedonska zemja, avtorot Artur Vajgal (cit. delo, str. 64):

Vo 349 godina p.n.e. Filip povtorno trgnal so svojata vojska na Halkidik, na isto~nata strana na Solunskiot Zaliv, kade ja prodol`il svojata politika na zadu{uvawe na buntovite na gr~kite naselbi. Go povikal Olint, glavniot grad na ovie kolonii, kone~no da se predade... No, osiguruvaj}i ja pomo{ta od Atina, ovoj grad gi zatvoril portite pred Makedoncite i pru`al otpor s# do 348 ili 347 godina p.n.e., koga zlatoto na Filip iznudilo predavawe na gradot vo racete na Filip i istiot bil sramnet so zemja, a gra|anite bile prodadeni kako robje.

I ponatamu:

Pa|aweto na Olint bilo golem {ok za Atiwanite, koi im ispratile zna~itelna pomo{ vo lu|e i snabduvawe na nesre}nite kolonisti, no da se razbereme Filip nemal `elba da bide vo vojna so Atina i sega bil celosno spremen za mirovna spogodba so niv, bidej}i ve}e nemalo drugi atinski ili gr~ki kolonii na negovite neposredni krajbre`ja. Toj samo sakal, kako {to velel, da go is~isti svoeto rodno krajbre`je od ovie stranski `iteli, koi nemale nikakvo pravo na makedonskata zemja. (Podvlekuvawata se moi, z.m.).

Zna~i, samiot Filip Vtori velel deka Grcite, vo nivnite kolonii vo Makedonija, se stranci i toj postapil so niv nebare bile okupatori.

(Prodol`uva)