PARTIITE NE SE VE^NI!

Vpro~em, politi~kiot sistem na pluralizmot podrazbira tokmu takvo opstojuvawe na politi~kite partii koi bez ogled na golemata euforija i propaganda {to ja koristat za pridobivawe na ~lenstvo vo momentite na nivnoto formirawe, po konfliktot so izbira~koto telo neminovno zgasnuvaat, odedna{ ili po podolgiot hroni~en na~in na boleduvawe so formirawe na frakcii, koi prerasnuvaat vo novi partii ili pak ja doistro{uvaat osnovnata ideja. Ova dotolku pove}e {to vo Republika Makedonija ne postoi pogolema politi~ka pluralisti~ka tradicija, nitu pak se artikulirani osnovnite politi~ki interesi na opredeleni sloevi vo op{testvoto, pa ne se znae {to e levica, desnica, centar i sl.

Novata politi~ka partija na porane{niot minister za vnatre{ni raboti Pavle Trajanov, najverojatno }e bide promovirana na prvata sednica na Inicijativniot odbor idnata sreda, pod imeto Tatkovinska partija ili Demokratski sojuz. Vo mediumite se {pekulira deka Pavle Trajanov }e bide i pretsedatel na novata partija vo koja }e vlezat pove}e intelektualci (profesori na Pravniot fakultet) me|u koi se spomnuva i d-r Bor~e Davitkovski, d-r Vlado Kambovski, od koi pove}eto dosega nemale nikakvi funkcii vo politi~kiot `ivot. Se veli deka partijata }e formira i vlada vo senka so sedum ministerstva {to treba da dadat relevanten odgovor na site nedoslednosti, proma{uvawa i gre{ki na aktuelnata vlada na Koalicijata za promeni koja se nao|a vo faza na `iveewe na krpeniot `ivot po turbulenciite so koi se soo~i vo tekot na pretsedatelskite izbori pri krajot na 1999 godina. Vo slednive meseci }e bide formirana i kompletnata partiska infrastruktura so centralno sedum~leno pretsedatelstvo, osnovni op{tinski sobranija i 30 regionalni sobranija.

Vo programata na partijata, kako najprioritetni, Pavle Trajanov gi poso~uva programata za razvoj na demokratskite institucii za zdravstvo, socijalna politika i za obrazovanie. Posebno vnimanie & e posveteno na strategijata za nacionalna bezbednost vo koja vleguva i programata za antikorupcija, kako i nova koncepcija za kontrolnite mehanizmi na dr`avata, so koja }e se zgolemi efikasnosta na finansiskata policija. Pavle Trajanov smeta deka novata partija }e bide demokratska opcija za tie {to pove}e ne veruvaat nitu vo VMRO - DPMNE, nitu vo SDSM.

Inaku, Pavle Trajanov e profesionalec vo organite za bezbednost kade {to rabote{e pove}e od 20 godini pri {to vo tekot na godinite na osamostojuvaweto na makedonska dr`ava, po predlog na Dvi`eweto za semakedonska akcija MAAK, vo Vladata na Nikola Kqusev be{e postaven za potsekretar na Slu`bata za javna bezbednost, vo vremeto koga Jordan Mijalkov be{e minister i go dade siot svoj patriotski pridones vo opasnoto vreme na konfrontacija so s# u{te prisutnata JNA na na{ite prostori, so akcijata za odzemawe na regrutnata dokumentacija od Republi~kiot sekretarijat za narodna odbrana koga se spre~i natamo{noto ispra}awe na makedonski vojnici na boi{tata vo Hrvatska, Slovenija, Bosna i drugi aktivnosti koi{to zna~ea osposobuvawe na MVR vo edinstvenata potpora na nezavisna Makedonija. Po smrtta na Jordan Mijalkov i doa|aweto na Qubomir Fr~kovski na funkcijata minister za vnatre{ni raboti, Pavle Trajanov be{e smenet otkako izjavi deka vo dr`avata postoi organiziran dr`aven kriminal vo koj se vklu~eni i najvisoki funkcioneri, sudii i sl. Inaku, Pavle Trajanov im pripa|a{e na "osumminata od RSVR" kade {to bea i Slobodan Bogoevski, Aleksandar Dinevski, Mile Ilievski, Grozdan Cvetkovski, Bexet Bexeti i dr., koi uspe{no ja vodea bitkata za transformacijata vo RSVR.

Denovive se o~ekuva izleguvawe pred javnosta na grupata od VMRO -DPMNE predvodena od porane{niot generalen sekretar Boris Zmejkovski koj tokmu pred Novogodi{nite praznici izjavi deka nema ve}e da mol~i, bidej}i Partijata e dovedena vo kolaps. Se veli deka Zmejkovski, Boris Stojmenov - ostranetiot minister za finasii od Vladata, Jove Kekenovski - pretsedava~ na Sovetot na grad Skopje, Metodija Go~evski - gradona~alnik na skopskata op{tina Gazi Baba i drugi lica, me|u koi i desetina pratenici na partijata VMRO - DPMNE }e formiraat frakcija vo ramkite na Partijata koja treba da se presmeta so bugarskoto krilo koe go predvodi, spored niv, vicepremierot i minister za vnatre{ni raboti Dosta Dimovska. Iako e poznato deka so Statutot na Partijata ne e dozvoleno formirawe na frakcii, a protiv koi liderot na VMRO - DPMNE najavi "provetruvawe i is~istuvawe" na partiskite redovi, vo edno od poslednite intervjua za "Dnevnik", Boris Zmejkovski e kategori~no protiv sozdavawe na nova partija i urivawe na VMRO - DPMNE koja samiot toj ja sozdal vo sopstvnata ku}a, tuku deka Partijata treba da se vrati na vistinskiot pat od koj ja ottrgnalo aktuelnoto rakovodstvo. Ve}e se odr`ani nekolku sredbi na makedonskata frakcija, a se ispituvaat i sostojbite na terenot, bidej}i e poznato deka VMRO - DPMNE se soo~uva so golem raskol vo Bitola, Veles, Kavadarci, Kumanovo i drugi gradovi i sela. Kolku e realna vakvata zadocneta bitka na Boris Zmejkovski protiv Dosta Dimovska }e poka`at narednite sonda`i na ~lenstvoto koe ve}e edna{ se izjasni protiv nea, kako {to be{e na sednicata na CK na VMRO - DPMNE vo esenta 1997 godina, koga so glasawe na 85 ~lenovi na CK taa be{e fakti~ki smeneta od potpretsedatelskata funkcija, po {to dojde do baraweto na Q. Georgievski za podnesuvawe na kolektivna ostavka na ~lenovite na Izvr{niot komitet na Partijata i davawe sloboda toj da gi predlo`i ~lenovite na noviot izvr{en organ {to be{e neobjasneto lesno prifateno i ostvareno! Ako se znae deka sega povrzanosta na liderot na VMRO - DPMNE so Dosta Dimovska e pogolema od koga i da e porano, te{ko e da se zamisli deka Q. Georgievski bi se soglasil so vakvite `elbi na makedonisti~kata frakcija.

Potrebata od formirawe na nova nacionalna makedonska partija koja }e gi opfati site nacionalni sili e ve}e apsolvirana od pogolemiot del na politi~kite avtoriteti vo Makedonija, a vpro~em i novata partija na Pavle Trajanov, iako najavuva bitka za centarot, so svoeto ime Tatkovinska partija ja poka`uva svojata su{tina - makedonska nacionalna ideja i programa. Zatoa, na{ite skromni analizi poka`uvaat deka namesto gornoto, poefikasno i poplodotvorno bi bilo sozdavaweto na nova partija vo koja bi vlegle ne samo spomnatite politi~ki li~nosti so nesomnen avtoritet, tuku i drugi intelektualci koi dosega od edni ili drugi pri~ini apstinirale od politi~kiot `ivot, no koi se svesni za fragmentacijata na makedonskata politi~ka scena vo mnogu partii, ne sakale da se istro{at po vakvi ili drugi idei koi bile pretstavuvani i predvodeni od li~nosti bez dovolnoto nivo na ugled, znaewa i ~esnost vo sproveduvaweto na nacionalnata makedonska programa, partija koja }e najde izlez od sevkupnata kriza i }orsokakot vo koj deneska se nao|a makedonskata dr`ava.

Vo ovaa smisla u{te edna{ bi gi spomnale "Makedonskata alijansa" na Xorx Atanasoski, MAAK-Konzervativna partija na Stra{o Angelovski, VMRO-DPM na Tomislav Stefkovski, Demokratskata partija na Denko Skalovski i drugi zdru`enija so politi~ki karakter, so poddr{ka i od iseleni{tvoto vo svetot, posebno vo Avstralija, Kanada i SAD.

Vpro~em, energijata na makedonskiot nacionalizam, sfatena kako ~ist patriotizam vo bitkata so opasnostite so koi e soo~ena edinstvenata dr`avna tvorba na makedonskiot narod na ovie prostori, s# u{te gi gree srcata i du{ite na obi~niot ~ovek - Makedonec, koj maka ma~i so sekojdnevnite isku{enija na `ivotot {to dosega mu gi nudea promatarite na politi~kite partii koi{to se drznaa da go la`at, da go prenesuvaat `edno preku voda ili da go par~osuvaat makedonskoto nacionalno bitie, samo zaradi svojata li~na korist, pa taka go prodadovme imeto, znameto, OKTA, USJE, Pivarnicata "Skopje" Stopanska banka i drugi objekti. Pa, {to }e ostane od svetiot bibliski narod na teritorijata na najstarata i najslavnata dr`ava na Balkanot - Makedonija!