MADE IN MACEDONIA

Eden od najpametnite potezi na ovaa administracija (~itaj vlada) e sekako akcijata za kupuvawe na makedonski proizvodi pridru`ena so prekrasnite TV-spotovi na Mil~o Man~evski. Deka nie treba i mo`e da imame kvalitetni proizvodi ne e sporno. Naprotiv, kvalitetniot proizvod e i najdobroto osiguruvawe za brz i dolg prosperitet na proizvoditelot, a spored toa i na na{ata ekonomija. I ne samo toa: toa e i garancija za negoviot dolg `ivot. Koga-toga{ }e vlezeme vo Evropskata unija i neminovno }e bideme preplaveni so kvalitetni proizvodi po povolni ceni. Toga{ ne }e mo`eme da se nadevame samo na patriotskoto ~uvstvo, da kupuvame polo{i ili poskapi proizvodi samo zaradi toa {to se proizvedeni tuka. Na toj na~in bi im pravele lo{a usluga na proizvoditelite, bidej}i propa|aweto na nekvalitetnite proizvoditeli e neminovno, poskoro ili podocna. Zatoa, ova se vremiwa koga na{ite biznismeni treba da se podgotvat za Evropa, a i za Svetot. Kvalitetnite proizvodi sekoga{ nao|aat pazar i so toa se obezbeduva idninata na ekonomijata vo dr`avata. Makedonija ima {to da mu ponudi na svetot i ako toa se napravi kvalitetno, toga{ nema od {to da se pla{ime. Da go zememe primerot na beloto sirewe. Pobaruvaweto vo svetot za ovoj proizvod e tolku golemo {to zemji, kako Italija, Francija i Danska, koi toa tradicionalno nikoga{ ne go proizveduvale, sega toa go pravat i go prodavaat niz cel svet. Na{eto sirewe, za `al, go nema nikade, iako ~esto velime deka na{eto e najdobroto, a verojatno toa e vistina. Kvalitetot se pla}a i toa mu e poznato na potro{uva~ot nasekade. Toj e podgotven sekoga{ da plati pove}e za da go dobie podobroto. Na svetskite pazari ne se konkurira samo so niski ceni. Naprotiv, podobroto i pokvalitetnoto sekoga{ e poskapo i toa treba da va`i i za na{ite proizvodi. O~igledno e deka Makedonija e navistina sposobna i na svetskite pazari mo`e da se pretstavuva so kvalitetni proizvodi. Kako ilustracija }e se potrudime da objavime serija napisi vo koi }e vi gi pretstavime najdobrite makedonski proizvodi, koi ve}e se prisutni na svetskite pazari. Prvite napisi se nao|aat na str. 17 i str. 21. Se nadevame deka ova }e bide pottik i drugite na{i kompanii da po~nat da mislat za idninata vo ostrite uslovi na utre{niot sloboden pazar, kade {to }e pobedat onie so najkvalitetni proizvodi, po najdobri ceni.

Obedineti napreduvame, podeleni propa|ame. Mo`ebi nikoga{ kako dosega na{iot narod ne se nao|al tolku podelen, rascepkan i polariziran. Situacijata neminovno potsetuva na vremiwata koga niz Makedonija besneele stranskite propagandi, koi vo nedostatok na makedonska dr`avnost pravele {to si sakaat. Toga{ se slu~uva{e vo edno semejstvo eden sin da stane Bugarin, drug Srbin, a tret Grk. Vo svoevidnata gra|anska vojna okolu Makedonija stranskite propagandi malku milum, malku silum gi vkrstuvaa no`evite za idninata na Makedonija, a kako sekoga{ najgolemite i najbrojnite `rtvi bevme nie Makedoncite. Neretko bratot se kolel so bratot, sosedot so sosedot, s# vo imeto na tu|ite nacionalni idei. Sli~na situacija nao|ame i denes. Poznavam mnogu slu~ai kade {to makedonski patrioti se podgotveni da si gi izvadat o~ite i da se obvinuvaat me|u sebe deka edniot e "komuwar, crven", a drugiot "bugara{, Bugarin", iako ni edniot ni drugiot ne se takvi, no izgleda na nekoi im odgovara toa taka da bide. Ilustracija za ova se i poslednite izbori. Me|u postizbornite slavenici na plo{tadot Makedonija mo`ev da slu{nam deka "im ja …majkata na komuwarite" i ne mo`ev da se na~udam na toa za koi komunisti se raboti. Do den-denes ne sum ~ul nikoj od politi~kite li~nosti da ni uka`uva deka Marks, Lenin i Stalin se vistinskata idnina za Makedonija, tuku site se obiduvaat da stanat kolku {to mo`e pove}e kapitalisti. Ako mo`e so ne{to da se obvinat taka nare~enite "komuwari", toga{ sekako toa e golemata kra`ba izvr{ena vo makedonskoto stopanstvo, nesposobnosta kako i nedostatokot na politi~ka vizija, koja najmnogu pridonese za te{kata polo`ba vo koja se nao|ame denes, no zatoa }e ka`eme zbor-dva na krajot. Dali bile komuwari vo minatoto e druga rabota. Gore-dolu site od politi~arite denes, barem legalno bile ~lenovi na Sojuzot na komunistite i spored toa bile komunisti, no toa nema vrska so sega{nosta, kako {to nemaat vrska i izvicite "umrete, Bugari", povtorno za vreme na izborite. Za xabe se luti bugarskiot pretsedatel. Povicite ne bea upateni kon negovata dr`ava, tuku bea nameneti za makedonski patrioti koi, ete, bidej}i poddr`uvaat edna politi~ka partija stanuvaat meti na `e{ki politi~ki raspravii i navredi, u{te eden dokaz za ekstremnata polarizacija na narodot. Krivicata za seto ova le`i sekako i vo partiite, koi gi menuvaat politi~kite nasoki spored dnevnite potrebi. V~ere{nite nacionalisti stanuvaat gra|ani, a pak v~era{nite antinacionalisti stanuvaat nacionalisti i populisti. Kade li e integritetot vo seto ova? Koga narodot e vaka podelen lesno stanuva `rtva na sekakvi stranski interesi i propagandi, a na toa sme svedoci sekojdnevno. Odredeni mediumi prodol`uvaat da promoviraat antimakedonski tezi i filozofii, fenomen nepoznat nikade vo svetot. Niedna dr`ava ne dozvoluva propaganda ili aktivnost protiv sebesi, a da ne zboruvame za neverojatnata mo`nost takvi aktivnosti i da finansira!? No, ova e Republika Makedonija i s# e mo`no vo zemjata, kade {to najgolemiot dr`aven neprijatel e nejziniot nacionalizam. Vo vakvi uslovi ne funkcionira ni demokratijata, pa mo`no e i povampiruvaweto na totalitarizmot kade duri i u~ili{tata ne se po{tedeni od politi~ki presmetki so mo`nost na dolgoro~ni traumi na decata, koi sekako ne razbiraat, zo{to na nastavnicite odedna{ im e va`no kako glasale roditelite. So rizik da se povtoruvame do beskraj, bidej}i ova sme go ka`ale mnogupati glavni krivci MORA da se baraat vo onie, koi u{te od po~etokot na nezavisnosta si ja postavija za glavna zada~a, borbata protiv nacionalizmot i so toa ja ostavija dr`avata bez odbranbeni mehanizmi, protiv napadite na tu|ite nacionalizmi. Podelenosta i rascepkanosta poteknuvaat ottoga{ i duri se preleaja vo dijasporata, kade {to vladee sli~na situacija so katastrofalni rezultati na nedostatok na dovolno organizirano prisustvo pred vlastite na soodvetnite dr`avi i so toa nemo`nost za lobirawe vo na{a korist. Kakva razlika koga }e gi sporedime aktivnostite na na{ite sosedi, kade SITE se ednodu{ni, vploteni i obedineti koga se raboti za ne{ta koi se smeta deka se od nacionalen interes. Kako da napreduvame koga nie duri ne sme edinstveni i vo toa koi se na{ite nacionalni interesi? Razedineti propa|ame, a neli e toa ~uvstvoto {to dominira denovive?