HRISTOS SE RODI - NAVISTINA SE RODI

Kolku ovoj den e va`en za ~ove{tvoto se gleda i po toa {to e zemen za klu~en datum, kamen temelnik za presmetuvawe na vremeto, pa taka imame stara i nova era {to zna~i vreme pred i po ra|aweto na Isus Hristos.

Evangelskite tekstovi svedo~at deka rimskiot imperator Avgust izdal zapoved da se izvr{i popis na naselenieto vo imperijata. Sekoj trebal da bide zapi{an vo gradot na svoite dedovci. Palestina toga{ bila vo ramkite na Rimskata Imperija poradi {to i pravednite Josif i Sveta Deva Marija trgnale od Nazaret za da se zapi{at vo Vitleem, bidej}i bile od rodot Davidov. Koga pristignale vo Vitleem za niv nemalo mesto vo gostilnicite i ku}ite poradi toa {to vo gradot imalo mnogu narod dojden zaradi popisot. Nekoi dobri lu|e sakaj}i da im pomognat gi upatile vo edna pe{tera vo blizinata na gradot kade {to pastirite vo nevreme gi zasolnuvale ovcite i kozite. No}ta silna svetlina ja ispolnila pe{terata, no i okolnite ridovi, potoa Deva Marija go rodila svojot Sin prvenec, go povila i go stavila vo jaslite. Silnata svetlina gi ispla{ila i pastirite koi{to so svoite stada no}evale na otvoreno na okolnite ridovi, no vedna{ potoa angel Gospodov gi ute{il i predupredil javuvaj}i im ja radosnata vest: "Ne bojte se! Eve, vi soop{tuvam golema radost, koja }e bide za site lu|e; za{to denes vi se rodi vo gradot Davidov Spasitel, koj e Hristos Gospod; i eve vi znak: }e najdete povien Mladenec kako le`i vo jasli". Vedna{ potoa horot na angelite ja zapeal pesnata: "Slava na Boga vo visinite, a na zemjata mir i me|u lu|eto dobra volja"! (Luka 2/14). Pastirite vedna{ otr~ale do pe{terata kade {to gi na{le Marija i Josif so Bogomladenecot, mu se poklonile, a potoa niz gradot razglasile za ra|aweto na Spasitelot. Vedna{ potoa kaj prvorodeniot sin na Sveta Deva Marija pristignale trojcata mudreci od istok na koi{to za ra|aweto na Spasitelot im soop{tila neobi~na yvezda na neboto koja{to i gi dovela do pe{terata, dvi`ej}i se pred niv koga tie odele i koja{to stoela koga tie odmorale. "I {tom vlegoa vo ku}ata, go vidoa Mladenecot so majka mu Marija i padnaa, pa mu se poklonija; a koga gi otvorija svoite kov~e`iwa, Mu prinesoa darovi; zlato, livan i izmirna" (Mateja 2/11). Ovie darovi trebalo da pretska`at deka novorodenoto dete istovremeno e ~ovek (izmirnata), Bog (livanot - temjanot) i Car - zlatoto. Zna~i pred Bogomladenecot se poklonile prostite pastiri i u~enite mudreci kako ovozemni `iteli, no i angelite od neboto {to zna~i deka toj bil predodreden podednakvo da mu pripa|a i na neboto i na zemjata.

Obi~aite {to se izveduvaat na Badnik i Bo`ik vo nekoi detali me|usebno se razlikuvaat od region do region, pa duri i od selo do selo, sepak vo osnova se izdeluvaat nekolku zaedni~ki elementi, kako {to se bogatata sofra, {to se podgotvuva na Badnik nave~er, potoa koledniot ogan, zaedno so drvoto badnik, kako i koledicata prosledena so mnogu koledarski pesni.

Bogatata trpeza so isklu~itelno posna hrana: pitulici, sarma, grav, kompir, riba, zelnik, ovo{je i sl. spored veruvawata ima cel vrz principot na imitativna magija da obezbedi bogat rod na zemjodelskite kulturi. Obi~aj e po ve~erata sofrata da ne se kreva, tuku taa, zaedno so hranata, da ostane cela no}, a vo nekoi mesta taka ostanuva vo tekot na trite dena dodeka se praznuva Bo`ik. Ova e povrzano so veruvaweto deka no}ta }e dojde dedo Bo`e i }e se nahrani. Vo Kuku{ko se podgotvuvala ve~era i za dedo Bo`e, trpezata se postavuvala vo dvorot, a doma}inot go pokanuval: "Poeli dedo Bo`e da ve~erame". Na Badnik sofrata se stava vrz slama za spomen na jaslite od Vitleemskata pe{tera vo koja e roden Isus Hristos. Podocna od ovaa slama se vrzuvaat ovo{kite so veruvawe deka taa }e gi {titi i deka }e dadat bogat rod.

Na Badnik vo sekoja ku}a se mesi kravaj~e, pita ili poga~a vo koja se stava srebrena para. Ve~erta koga site }e sednat na ve~era doma}inot otkako }e se prekrsti i }e ja blagoslovi trpezata go kr{i kravaj~eto na tolku delovi kolku {to ima ~lenovi semejstvoto, ostavaj}i u{te del za Boga i za ku}ata. Site prisutni vo svojot del od kravaj~eto ja baraat parata, i onoj {to }e ja najdel parata ja staval vo grne ili ~a{a so vino od koja site piele za zdravje i sre}a. Parata ja zemal toj {to ja na{ol ili mu ja daval na doma}inot i za toa dobival podaroci.

Bogati obi~ai i veruvawa na Badnik se povrzani so obredniot ogan, kako i so goreweto na drvoto nare~eno Badnik ili Badnikojca. Vo nekoi krai{ta drvoto {to se gori e penu{ka od dab, vo drugi smreka, a nekade se gori kru{a gornica (diva kru{a) za{to se smetalo deka taa e najrodna, ra|a sekoja godina. Toa se pravelo za i godinata da bide rodna. Taa no}, kako {to zapi{al Kuzman [apkarev, "site doma{ni lu|e ne zaspivaat tuku preno}evaat budni, ta od toa se gleda deka taa no} e nare~ena: "Badnik - budnik". I mnogumina drugi istra`uva~i na ovie obi~ai smetaat deka imeto na ovoj den doa|a od bdeeweto, budnosta pokraj ovoj obreden ogan. K. [apkarev u{te zabele`al deka vo Skopje koga ovaa penu{ka "}e pribli`i na dogoruvawe, gi isteruvaat ma{kite deca nadvor, a ostanuvaat samo `enskite, za da vidat samo tie koga }e dogori. Toa zna~elo da se ra|aat s# `enski od `ivata stoka na doma}inot t.e. jagniwa, teliwa, kowi i sl.". Vo zbornikot na bra}ata Miladinovci sre}avame podatoci deka vo Kuku{ od penu{kata ostavale edno par~e "koe vardat do drugata godina, za da potpalat ognot vo istiot ve~er", a vo Voden "tova par~e zakopvat v lozje za da se storit lozjeto crno". Vo Debarsko, spored zapisite na Vasil Ikonomov, isto taka, vnimavale "da ostane edno par~e nedogorena glamna koe{to sekoja ve~er od Bo`ik do Bogojavlenie se podgoruva i se ugasnuva so vino - za za~uvuvawe od povreda na doma{niot siten dobitok".

Vo vrska so obrednite koledarski ognovi e i obi~ajot koledica. I denes, kako i vo minatoto, vo selata i vo gradovite, vo site krai{ta na Makedonija, pomali ili pogolemi grupi deca palat ogan, peat prigodni pesni i odat po ku}ite kade {to dobivaat podaroci kako {to se: pari, orevi, kosteni, jabolka, portokali i dr. Edna od najpopularnite pesni {to i sega se pee vo ovie slu~ai "Kolede lede" ja sre}avame i vo zapisite na G. Bojaxiev, objavena vo "Kni`nici za pro~it" vo 1893 godina:

Kolede, lede!

padnalo grede,

utepalo dede.

Dedo se ma~i,

baba go kva~i,

so ~etiri jajca

guskini, gus}ini!

O. O. kolede!

So Bo`ik zapo~nuva periodot od 12 - te denovi t. n. nekrsteni ili pogani, a nekoi gi vikaat i ristosovi denovi {to traat do Vodici, period ispolnet so mnogu aktivnosti na negovite demoni, so religiozen strav i razni magiski za{titi. Spored narodnoto veruvawe od Bo`ik do Vodici, koga Isus ne bil krsten, a Bogorodica bila leunka, razni zli demoni kako vampiri, karakonxuli, ve{terki i dr. gi izveduvaat svoite orgii i se obiduvaat da mu napakostat na ~ovekot. Duri na Vodici koga se kr{teva vodata se paraliziraat i nivnite dejstvija.

So Bo`ik e povrzana i poslovicata: "Pred Bo`ik zad Bo`ik kaj da si, doma da si" {to ima dvojno zna~ewe: za vreme na golemiot praznik treba da se bide vo krugot na semejstvoto i tuka da se slu{ne i da se proslavi radosnata vest za ra|aweto na Spasitelot, no ne e na odmet da se potseti deka vo najstudeniot period od godinata ispolnet so sne`ni vejavici, no i so drugi opasnosti, sepak najprijatno i najbezbedno e vo sopstveniot dom.