MAKEDONCITE SO PREZIR GLEDALE KON GRCITE

Artur Vajgal (cit. delo, str. 115) pi{uva i za svadbata na Filip Vtori so Makedonkata Kleopatra. Poznato e deka Kleopatra bila ~ista Makedonka, za razlika od prethodnata `ena na Filip, Olimpija, koja bila Epirka. Me|u obete `eni postoela qubomora, no sepak srceto na Filip bilo privrzano kon, mnogu pomladata, Kleopatra. Vajgal tvrdi deka, pokraj drugoto, Kleopatra ja napa|ala Olimpija pred Filip, zatoa {to ne bila Makedonka. Vo vrska so ova Vajgal pi{uva:

I koga trebalo da se `eni Aleksandar Makedonski, negoviot tatko Filip insistiral snaata da bide ~ista Makedonka. Filip bil mnogu lut koga razbral deka Aleksandar razmisluval da se o`eni so edna `itelka od maloaziskata oblast Karija i `estoko go prekoril Aleksandar poradi ova, potsetuvaj}i go deka toj e idniot kral na Makedonija i deka zatoa negovata `ena treba da bide ~ista Makedonka. Eve kako go opi{uva ova Artur Vajgal (cit. delo, str. 120):

Ne pominalo mnogu vreme, a {pionite go izvestile Filip za predlogot na Aleksandar, poradi {to kralot oti{ol vo negovite odai, zastanal nasproti naluteniot mlad ~ovek i ogor~eno pobaral da mu ka`e {to, do boga, mislel koga ispratil vakva poraka do Piksodar. Kako mo`el Aleksandar negoviot sin i naslednik, go zapra{al, da razmisluva za brak so kariska moma, tu|inka. Rekol deka ne mu pre~i ako Aridaj (drug sin na Filip, koj mentalno ne bil sosema zdrav, z.m.) sklopi takov brak, bidej}i toj ne mu zna~i ni{to; no Aleksandar e ne{to drugo - toj e naslednik na prestolot, a negovata nevesta treba da bide so vistinska makedonska krv. (Podvlekuvaweto e moe, z.m.).

Vo vrska so etni~kite razliki pome|u anti~kite Makedonci i Grcite, pi{uval i germanskiot istori~ar Ulrih Vilken. Vo svoeto istorisko delo Aleksandar Makedonski (cit. delo) zapi{al:

Makedoncite bea napolno zdrav narod. Tie ne bea trenirani kako gr~kite atleti, tuku bea kako Rimjanite so vojni~ki naviki. No, pokraj ovie dobri osobenosti, tie imaa i mnogu lo{i naviki, ostanati od damne{nite vremiwa, kako {to be{e neumerenoto piewe, so {to, vo o~ite na Grcite bea vistinski varvari. Me|utoa, antagonizmot be{e recipro~en, bidej}i Makedoncite bea izrasnati vo edna gorda i samosvesna nacija, koja so prezir gleda{e na Helenite (podvlekuvawata se moi, z. m.).

I ponatamu:

Vilken ovie svoi konstatacii ne gi napi{al napamet, tuku toj, istorijata za Aleksandar Makedonski, ja rekonstruiral kako rezultat na dolgogodi{ni prou~uvawa i analizirawa na site otkrieni drevni rakopisi za Aleksandar Makedonski, kako i na site dotoga{ objaveni dela za ovoj makedonski velikan (~ij spisok go naveduva na krajot od svojata knigata).

Ponatamu, eden od najpoznatite bugarski istori~ari, prof. Dimitar Angelov vo svojata kniga Obrazuvane na blgarskata narodnost, (Sofija, 1971), spomnuvaj}i gi sosedite na Trakijcite, na str. 50 }e zapi{e:

Deka anti~kite Makedonci ne bile Grci, vrz osnova na analiti~ki istra`uvawa, tvrdi i bugarskiot vrven poznava~ na antikata Gavril Kacarov vo svojata kniga Car Filip II (Sofija, 1922).

Osven spomenative, ima u{te mnogu drugi svetski poznati avtori, koi svedo~at deka Makedoncite bile oddelen narod, sosema razli~en od Grcite.

Vo svetski poznatata amerikanska CD enciklopedija Enkarta (naslov Europe) vo vrska so negr~koto poteklo na Makedoncite ~itame:

Duri i vo vremeto na zaedni~koto vojuvawe vo sostavot na Makedonskata vojska, Makedoncite i onie Grci, koi mu slu`ele na Aleksandar, ne samo {to bile izdvoeni, tuku i razli~no bile opremeni. Vo vrska so ova anti~kiot gr~ki istori~ar Arijan (Arrian: The campaignes of Alexander, cit. delo, str. 35), pi{uva:

I Grcite i Makedoncite vo pe{adijata nosele {lemovi i "pod{lemnici", no Makedoncite ne nosele oklopi.

Osven toa, Aleksandar Makedonski ja koristel praktikata na pripadnicite na sekoj oddelen etnikum, od koi bila sostavena negovata vojska, razli~no da im se obra}a. Taka, na primer, spored Kvintij Kurtij Ruf, Aleksandar sekoga{ koga im se obra}al na negovite Makedonci im vetuval slava i uspeh za Makedonija. Na Grcite im zboruval za odmazdata {to tie dolgo vreme ~ekale da ja izvr{at nad Persijancite, a na Ilirite i na Trakijcite (koi glavno `iveele od grabe`) im vetuval bogat materijalen plen po sekoja bitka. Vo vrska so vakvata praktika na Aleksandar, Kvintij Kurtij Ruf (Kniga 3, glava 10) dal svedo{tvo za atmosferata pred edna bitka so Persijancite:

I vo drugi priliki Aleksandar Makedonski, kako iskusen i fleksibilen politi~ar, vnimaval na razlikite i qubomorata pome|u Grcite i Makedoncite vo sostavot na svojata vojska. Taka, na primer, toj se proglasil kako sin na Zevs, no - samo za Grcite! Sli~no napravil i vo Egipet (kade {to za Egipjanite bil proglasen za sin na Amon). Ponatamu, vo Persija se oblekuval kako Persijanec i pritoa gi koristel persiskite obi~ai i t.n. Vsu{nost, sekade kade {to odel iska`uval dlaboka po~it kon kulturite na zemjite {to gi osvojuval. Zatoa i uspeal tolku narodi da obedini. Toj kako Makedonec,vodel takti~na politika: za Grcite bil sin na Zevs, za Egipjanite sin na Amon, na Persijancite im ugoduval taka {to se oblekuval vo persiska narodna nosija i taka natamu. Iako, Makedoncite ne gledale sekoga{ blagonaklono kon vakvoto negovo odnesuvawe, sepak tie bile onie {to ja imale negovata najgolema doverba. Seto ova Ulrih Vilken mo{ne plasti~no go opi{uva so nastanite pred edna druga bitka. Koga Aleksandar gi posetil gr~kite edinici vo sostavot na svojata vojska, po~nal da se moli na Zevs za da im ovozmo`i pobeda, no na Makedoncite ne im spomnal ni zbor za ovaa svoja molitva. Ovde ~itame:

...Kako sin na Zevs Aleksandar im se pomoli na bogovite za da im pomognat na Elinite i na negovata vojska. Ne se znae {to im re~e prethodno na negovite Makedonci na desnoto krilo i vo centarot, no mo`e da se pretpostavi deka ne im ka`al ni{to za svoeto pravo kako sin na boga, bidej}i toj be{e sin na Zevs samo za Grcite (podvlekuvawata se moi, z.m.).

Vilken (cit. delo, str. 200) ova go tolkuva so zborovite:

Mora re{itelno da se otfrli gledi{teto deka toj(Aleksandar, z. m.) misle{e indirektno da gi prisili da go priznavaat kako bog, bidej}i podocna bara{e takvo po~ituvawe samo od Grcite, a ne i od Makedoncite.

Nitu Grcite ne im ostanuvale dol`ni na Makedoncite vo eksponiraweto na svojata omraza kon niv, pa golemiot atinski govornik Demosten za Filip II Makedonski ja dal slednata navredliva izjava:

Ovaa izjava Demosten ja dal vo svoite Filipiki, kade {to objavil i drugi navredlivi izjavi protiv makedonskiot car Filip II i protiv Makedoncite, a po smrtta na Filipa za Aleksandar izjavil deka e glup~o!

Nesomneno deka ovaa izjava pretstavuva eden od najfundamentalnite narativni podatoci ne samo za odnosot na toga{nite Grci kon Makedoncite,tuku i za etni~kite razliki pome|u niv. Poradi toa, nekoi gr~ki istori~ari se obiduvaat da go zabo{otat zna~eweto na ovaa izjava na Demosten. Taka, na primer, gr~kiot istori~ar prof. Daskalakis tvrdi deka ovaa izjava Demosten ja dal samo za da gi potencira kulturnite razliki me|u Atiwanite i Makedoncite, koi isto taka bile Grci, i deka ova toj go napravil samo poradi vojnata pome|u Atina i Filip Vtori. Vakviot stav go zastapuvaat i drugi gr~ki istori~ari (sekako povedeni od dnevno-politi~kite celi na nivnata dr`avna propaganda).

I koj bi bil odgovorot na ovoj providen gr~ki obid da se izbega od vistinata? Najdobar odgovor dava D-r Nade Proeva (cit. delo, str. 28). Taa poso~uva dva nesoborlivi fakti. Prvo, prilo`uva gr~ki svedo{tva, od koi se gleda deka anti~kite Makedonci u{te daleku pred Demosten bile narekuvani barbari od strana na Grcite, i toa vo vremeto koga voop{to ne vojuvale edni protiv drugi! I vtoro, do kolku vojnata bila pri~ina za vakvoto narekuvawe na Makedoncite od strana na Atiwanite, toga{ D-r Proeva so pravo go postavuva pra{aweto: zo{to Atiwanite koga vojuvale so Spartancite, nikoga{ za vreme na nivnoto triesetgodi{no vojuvawe ne gi narekle i Spartancite barbari? Osven toa, se znae to~no etimologijata na zborot barbari. Toa se lu|e koi zboruvaat nerazbirlivo (lu|e koi brborat, barbari) i tokmu zatoa Demosten gi narekol tu|ite Makedonci, kako barbari, t.e. kako narod, ~ij jazik, Grcite ne go razbiraat, isto kako {to od Grcite bile nare~eni barbari i drugi sosedni narodi, za koi so sigurnost se znae deka ne zboruvale gr~ki, a koi D-r Proeva poedine~no gi spomenuva (cit. delo, str. 90). Od druga strana, pak, Atiwanite nikako ne mo`ele da gi nare~at Spartancite barbari, zatoa {to tie zboruvale ist jazik so niv.

D-r Proeva argumentirano gi pobiva i dosega{nite teorii za navodnata prohelenska politika {to ja vodele makedonskite kralevi, preku niza fakti, kako na primer, odnesuvaweto na Makedonija za vreme na Peloponeskata vojna, koga, vo zavisnot od sopstvenite (a ne od gr~kite!) interesi gi poddr`uvala tu ednata, tu drugata strana, a prilo`uva i drugi vakvi interesni dokazi (cit. delo, str. 30).

Ist bil slu~ajot i so Arhelaj za vreme na vojnata me|u Sparta i Atina, koj zastanuval tu na ednata, tu na drugata strana. Sepak, uni{tuvaweto na gr~kite kolonii na makedonska teritorija od strana na Filip Vtori Makedonski i negovata podocne`na okupacija na gr~kite gradovi, za koi Artur Vajgal pi{uva deka se na{le pod (citat): poni`uva~ki jarem od strana na Makedonija, se najdobriot dokaz za prohelenskata politika na makedonskite vladeteli.