Posledniot Makedonec od Goli Otok, Zdrave Barutovski zboruva za Venko Markovski "PODMETNATO BUGAROMANSTVO!?" Razgovaral: Slavko MANGOVSKI
P i{uvaj}i za propagandite vo Makedonija amerikanskiot pisatel i istori~ar Xon [evil, vo svojata kniga ”Istorija na Balkanot” izdadena vo 20-tite godini, ja narekol bugarskata propaganda “neverojatno sposobna” i veli deka site drugi balkanski dr`avi bile prinudeni da ja kopiraat. Ovaa propaganda deluva i denes i nekoi lesnoumni ~esto se `rtvi. Bugarskata propaganda, ve{to gi koristi glupostite na jugoslavenskata dr`ava kade {to site borci za nezavisna Makedonija bea okvalifikuvani kako “van~omihajlovisti” i spored toa “Bugari”. Me|u pogolemite uspesi na bugarskata propaganda e i slu~ajot na Venko Markovski. Eden od najgolemite makedonski poeti, pisateli i dejci be{e pretvoren vo eden od najgolemite antimakedonci. Vo vremeto na Informbiroto, stalinistot Venko be{e progonuvan, izoliran i frlen vo pregratkite na bugarskata propaganda. Toj ja napu{til Makedonija i se preselil vo Bugarija, kade {to po~nuva aktivno da deluva, ili bil prinuden na toa, protiv svojot narod. Za `al, negovoto delo vo svetot }e bide zapamteno so antimakedonskata kniga objavena na angliski “Goli Otok, ostrov na smrtta”, a ne po makedonskata patriotska dejnost. Ovaa kniga potvrduva deka nacionalnite interesi gi nadminuvaat politi~kite: desnicata od MPO se zdru`i so komunistite na diktatorot Todor @ivkov za nejzinoto objavuvawe vo Amerika. [tetata na makedonskite nacionalni interesi e neprocenliva: kolku li istori~ari i zainteresirani }e ja pro~itaat knigata i }e se ubedat deka Makedonci nemalo, bez razlika deka vistinata e sosema poinakva i deka knigata, kako i celata propaganda okolu Markovski, e vsu{nost golema laga. Deka toa navistina e taka znaeme od kontaktite so semejstvoto na V. Markovski kako i od sledniot razgovor.KOJ BE[E VENKO MARKOVSKI - MAKEDONECOT? Semejstvoto na Zdrave Veqov - Barutovski otsekoga{ bila komitska. Zaradi takvite aktivnosti i nivnoto zanimavawe so barut, verojatno go dobile i imeto Barutovci. Dedoto Bla`e kako i drugi ~lenovi na semejstvoto se so ilindenski spomenici. Od negovata familija e i Sekula Tanevski - Oxovski - vojvoda na Sele~kata ~eta za vreme na Ilindenskoto vostanie. Zdrave e roden 1926 g., zavr{il osnovno i nekoi tri klasa gimnazija vo Debar, i sredno medicinsko vo Skopje. Vo revolucionernoto selo Selci, kade e roden Zdrave, vo Malesijata, rodeni se i slavnite Arseni Jovkov i Vojdan ^ernodrinski. Zdrave e u~esnik na NOB od po~etokot, a tatko mu ima i spomenica. Raska`uva deka s# do 1944 g. nikoj ne znael za Tito. Zaradi nivnite stalinisti~ki ubeduvawa tatko mu bil izoliran vo vremeto na Informbiroto. Vo 1950 g. zaminuva vo vojska vo Petrovaradin. Posetuva bolni~ka {kola, no vo 1950 g. e zatvoren kako stalinist i ispraten na Goli Otok. Po patot zatvorenicite bile tretirani kako stoka, tepani i so postojana misla deka }e gi ubijat. Zdrave na Goli Otok bil dvapati. Vtoriot pat pominal 6 godini. Kako bolni~ar rabotel vo laboratorija i taka se sretnal so Venko, koj baral kontakti so Makedoncite. Se poka`a deka Venko se znael so tatko mu i deka zaedno bile partizani na Karaorman, no i zaedno bile stalinisti. Vo bolnicata na Goli Otok, Zdrave gi manipuliral i falsifikuval laborotoriskite rezultati, so cel Venko da ostane kolku mo`e pove}e vo bolnicata. Za da se onevozmo`i sorabotkata me|u zatvorenicite, bile stavani zaedno so usta{ite, kriminalcite i ubijcite. Zdrave ka`uva deka Venko go ~uvstvuval kako tatko. NA VENKO MU BEV KAKO SIN Be{e mnogu obrazovan i postojano n# podu~uva{e pravilno da zboruvame makedonski i da odbegnuvame nemakedonski zborovi. Se se}avam, ni ka`a deka prav zbor za “siluvawe” e “nasila”. Ni raska`uva{e za na{ata istorija, za Ko~o Racin i deka go zatvorija intelekualcite koi sega bile akademci. Ni ja spomna i operata “Goce Del~ev” so muzika od Kiril Makedonski i Du{ko Nanevski. Raska`uva{e i za zatvorite vo Bugarija, posebno za Eni}oj koj bil poln so Makedonci. Ni ka`a i za negoviot kum Todor Pavlov i mi veti deka }e bide moj kum. Ni ka`a kako vo 1945 g. bil kaj Tito vo vrska so makedonskata azbuka. Zdrave prodol`uva: Bev so Venko sekoj den dve godini, mu bev kako sin. Zapo~na da pi{uva za knigata “Goli Otok, ostrov na smrtta“, na vre}a od cement, oti nema{e hartija i mi ja ~ita{e sekoj den. Go pra{uvam Zdrave dali Venko nekoga{ spomnal za “majka Bugarija”, za na{iot jazik kako “bugarski jazik,” ili {to bilo za Bugarija ili deka sme bile “Bugari”. Ne, decidno, apsolutno ne. Nie bevme internacionalisti i stalinisti. Nikoga{ ne spomnal voop{to za nekakva bugar{tina. Vo knigata toj spomnuva deka se borel za Bugarija, insistiram jas. Ne e to~no, ne popu{ta Zdrave, toa mora da e podmetnato podocna. Nie bevme mnogu bliski, mi be{e kako tatko, ako be{e takov }e mi ka`e{e. I od site drugi Makedonci koi bea tamu nema{e ni eden za bugar{tina i nitu eden koj bil vo kontakt so Venko ne slu{nal takva rabota, a jas gi poznavam site. Decidno tvrdam deka ako ima{e takva rabota }e ja znaev. Posleden pat go vidov pred da trgne za Rusija. Retko da postoel taka u~en ~ovek. Povtoruvam deka nieden Makedonec ne bil zapoznat so navodnoto bugarofilstvo na Venko, a toa zna~i deka toa ne postoelo. Mi e `al {to ne go vidov pred da umre za da go pra{am li~no za ovie gluposti okolu bugar{tinata. Toa go velam jas, Zdrave, posledniot Makedonec od Goli Otok. |
|