MAKEDONSKI SIMBOLI

Dr`avnite i nacionalnite simboli se silni znaci so koi se identifikuvaat narodite i dr`avite. Faktot deka ovaa dr`ava s# u{te nema svoi vistinski simboli e samo u{te eden pokazatel za dlabokata duhovna i politi~ka kriza vo koja se nao|a. Navistina, imame simboli. No, tie ne ja izrazuvaat vistinskata volja na narodot, nitu pak go izrazuvaat na{eto istorisko i kulturno nasledstvo. To~no e deka ima dr`avi, kako Italija, na primer, kade {to grbot e samo edna petokraka-yvezda opkru`ena so maslinovi granki, no to~no e i toa deka ovoj grb e posledica na porazot na Italija vo Vtorata svetska vojna. No, da se vratime na na{iot slu~aj. Znameto, zasega }e go ostavime za drugpat, no }e spomneme deka edinstvenoto prifateno zname od Makedoncite vo svetot e ona so {esnaesetkrakoto Sonce od Kutle{, dodeka dene{novo, od mnogumina e interpretirano kako simbol na sram i poni`uvawe, zname koe ni e nametnato. Kako {to znaeme, grbot na Republika Makedonija e onoj od vremeto na Jugoslavija i e tipi~en za socijalisti~kite dr`avi. Iako ima predlog-zakon za donesuvawe na nov grb, ne postoi politi~ka volja toa da se napravi. Mo`ebi taka e i podobro. Nieden od nacrtite za grb po moe mislewe ne se adekvatni. Zatoa, posle golem broj razgovori so mnogu makedonski patrioti, eve eden na{ predlog grb. Kako baza na grbot e dvoglaviot orel na Rimskata Imperija, vo koja Makedonija se nao|a{e celi 17 vekovi: od pa|aweto na anti~ka Makedonija vo vtoriot vek, pred Hristos, s# do doa|aweto na Osmanliite vo 15-tiot vek. Multietni~kata Rimska Imperija podocna se razdeli na dva dela vo Isto~no (isto poznato kako Vizantija) i Zapadno carstvo. Zapadnoto, propadna pod udarot na varvarite, no Isto~noto prodol`i da postoi s# do 15 vek. Makedonija be{e del od ovaa Imperija i mnogu Makedonci vo nea slu`ea kako visoki dr`avni slu`benici, pa duri i patrijarsi i imperatori. Za `al (pove}e za toa vo napisite za Vizantija vo ovoj i minatiot broj), nas, na{iot samouni{tiva~ki, a mo`am da ka`am i rasisti~ki, obrazoven sistem n# u~e{e deka nie sme Sloveni i s# drugo, pa i toa povrzanoto so Rimskata Imperija, "ne e na{e, tu|o e", izoliraj}i n# od na{eto minato i nasledstvo. Dvoglaviot orel ja simbolizira i na{ata kultura, vo golem del bazirana vrz pravoslavnata religija na Rimskoto Carstvo. Toa carstvo `ivee so nas i denes. Povelete, vlezete vo koja bilo na{a crkva, so toa avtomatski vleguvate vo del od Rimskoto carstvo (ili Vizantija, kako sakate). Dvoglaviot orel, kako simbol, denes go polzuva Pravoslavnata crkva, no e polzuvan kako dr`aven simbol od Rusija i Srbija kako znak na nivniot kontinuitet koj poteknuva od toa isto Rimsko Carstvo. Za Sonceto me|u glavite na orelot ne treba mnogu da se zboruva: toa be{e simbol na anti~kata makedonska dr`ava, a ovaa na{ava e isto makedonska dr`ava so makedonski narod, koj postoi na istiot prostor. Ne navleguvaj}i vo toa kolku sme naslednici na taa dr`ava, sepak Sonceto e ~ist makedonski, mo`ebi najmakedonskiot simbol i nieden grb na dr`ava koja se narekuva makedonska ne mo`e bez toa. A za lav~eto na {titot ne treba mnogu da se zboruva: toa e znak na na{ata posebnost, duri i vo vremeto na Rimskata Imperija. Se razbira, ovoj predlog-grb i ima drugi elementi, heraldi~ki ili ne, koi bi mo`ele da se dodadat za da bide kompleten. Zasega ova neka bide samo patokaz vo koj pravec treba da odime koga }e razmisluvame za grbot na Makedonija. Gi pokanuvame ~itatelite da ni gi napi{at nivnite mislewa. (Pove}e za problemot so grbot pro~itajte na stranica 37).

Dodeka dr`avata spie vo postnovogodi{niot son i so pravo se odmora od te{kata rabota, dodeka Svetot ve}e po~na da raboti u{te na 3 januari, mora da po~neme da mislime za ona {to n# ~eka. Na{ata dr`ava bi trebalo da se razbudi nekade kon 10 januari i da po~ne da se spravuva so te{kite ekonomski problemi koi, za `al, ne si otidoa so starata godina. Bidej}i, kako obi~ni gra|ani nemame nikakva mo} da ja obrazuvame ekonomskata politika na zemjata morame da se nadevame vo mudrosta na Vladata i zatoa im posakuvame najubavi `elbi za uspesi.

Izgleda deka bugar{tinata se obide da navleze vo Makedonija po kojznae koj pat, no u{te edna{ go do`ivea ona {to i dosega go do`ivuva{e: poraz. Slu`benicite na Vladata, koi bea najglasnite zagovornici na bugar{tinata vo Makedonija se smeneti i toa morame da go smetame za op{t nejzin poraz. Vpro~em, site onie koi navistina ja poznavaat situacijata vo Makedonija mo`ea da go predvidat rezultatot i ubavo be{e, ako silite koi se krieja zad obidot barem da se raspra{aat pred da se vpu{tat vo vakvi avanturi. Ostanuva da vidime, dali ova be{e edinstven i posleden obid ili }e imame i drugi? Sepak ima nekakov rezultat, svetot razbra deka imame dr`avni slu`benici koi se so "bugarsko samosoznanie" i deka zaradi toa bea smeneti. I samiot Premier, javno zapra{a na neodamne{nata manifestacija na Makedoncite so islamska veroispovest, {to da pravime so Makedoncite koi se ka`uvaat kako Bugari? Jas velam, kako {to sum rekol i porano, da im se dadat site prava i duri da si osnovaat organizacija ili partija kade {to }e mo`at da si ka`at s# {to si sakaat. Republika Makedonija, za Svetot, e primer za tolerantno op{testvo. Sigurno imame mesto za sekoj da se ka`uva kako {to saka so edno razgrani~uvawe: edno se ~ove~ki prava, a drugo e nacionalno predavstvo i sekoj onoj koj ka`uva deka Makedoncite ne se Makedonci i promovira sosedski teorii za na{eto bitisuvawe mora da se okfalifikuva kako predavnik.