VERATA NA[A RISJANSKA

PRED PRAZNIKOT NA RO@DESTVOTO HRISTOVO

axika @ivanka Filipovska

Se pribli`uva najgolemiot hristijanskipraznik za ~ove{tvoto,praznikot Ro`destvo Hristovo. Toa e praznik na ispolnuvawe na vekovnite nade`i na site lu|e od celiot svet, den nad denovite, praznik nad praznicite, po~etok na nova religiska era. Zatoa imame vreme pred i po ra|aweto na Isus Hristos (stara i nova era). Se pribli`uva vremeto na ra|aweto na "Onoj koj se javuva vo prirodata, no koj e nad prirodata. Na onoj koj e samiot izvor na celokupniot `ivot, koj e sodr`ina i cel na toj `ivot". I nekoga{niot ~ovek, koj se poklonuval na sonceto i idolite, sozdadeni od ~ove~ki race i robuval na svetot, go izmenil `ivotot primaj}i od Hristos svetlost na razumot, bil osloboden od svoeto ropstvo na svetot i prirodata". I zatoa so Ro`destvoto Hristovo "Crkvata ni javuva najradosna tajna, tajna na slobodnata qubov koja nikoj so ni{to ne ja nametnuva na ~ovekot, tajna na qubovta so koja ~ovekot stanuva sloboden da go vidi i poznae bogodeteto Hristos, da go zasaka Boga, i kone~no, tajnata na qubovta, koja, so toa, stanuva dar na noviot `ivot".

Se pribli`uva vremeto koga no}nata silna svetlina od vitleemskata yvezda ja osvetlila pe{terata vo koja presveta Deva Marija go rodila Bo`jiot Sin Isus Hristos. Vremeto koga angel Gospodov im soop{tuva radosna vest na pastirite: " ... Deneska Vi se rodi vo gradot Davidov Spasitel, koj e Gospod Hristos". I kako {to pi{uva evangelistot Luka, angelskiot hor ja zapeal pesnata "Slava na Boga vo visinite, a na zemjata mir i me|u lu|eto dobra volja". Praznikot na Ro`destvo Hristovo se proslavuva na 20 dekemvri po star kalendar. Vo Crkvata se pee deka Presveta Deva Marija vo "Utrobata svoja nosi golem pastir..., od negovata svetlost se veselat i bogonosnite oci...". Vo tretata pesna se pee: "Hristos }e stane mladenec vo telo, Hristos dobrovolno }e osiroma{i, Hristos }e stane vidliv, Deva Marija brza vo Vitleem sega da go rodi: neboto i zemjata da se raduvaat". A vo Bo`i}nata katavasija se pee: "Ja gledam ~udnata i preslavna tajna, neboto - pe{tera, prestolot na Heruvimite, Deva, jaslite, mesto na koe legnal Hristos Bog. Nego so pesni go veli~ame". Se pribli`uva denot na Ro`destvoto Hristovo. Kakvo natprirodno ~udo i neiska`livo ra|awe. Site lu|e, od celiot svet, da go slavime Gospoda, da mu peeme na Gospoda, da mu blagodarime za s# {to pravi za spasenieto na svetot. Dojdete vo svetata crkva da go pre~ekame Gospod Isus Hristos koj doa|a od Neboto na Zemjata, da go pre~ekame so pesni i molitvi. Istiot den se proslavuva i spomenot na svetiot sve{tenoma~enik Ignatij Bogonosec. Nare~en e Bogonosec zatoa {to "Vo srceto i na jazikot go nosel imeto na `iviot Bog". Koga Gospod Isus Hristos go propovedal Evangelieto, zel edno dete i go stavil me|u svoite u~enici i im rekol: "Koj pak }e se smiri kako ova dete, toj e pogolem vo carstvoto nebesno; koj prima takvo dete vo Moe ime, Mene Me prima". Toa dete bil Ignatij Bogonosec koj podocna mu stanal u~enik na sv. Jovan Bogoslov. Sv. sve{t. m~. Ignatij Bogonosec bil izbran za Antiohiski episkop i uspe{no upravuval so Crkvata Bo`ja. Poznat e po toa {to prv vovel vo Crkvata antifonski na~in na peewe (toa e peewe na dve pevnici). Svetitelot postradal za vreme na idolopokloniot car Trajan poradi toa {to odbil da prinese `rtva na idolite. Carot donel odluka sv.Ignatij da bide frlen pred yverovite. Patuvaj}i od Azija, preku Trakija, Makedonija i Epir, stignal vo Rim i tamu bil frlen pred lavovite da go rastrgnat. "Lavovite go rastrgale i izele, ostavaj}i samo nekolku pogolemi koski i srceto" (Monah Tadij, 84 god.). Hrabriot, slavniot svetitel, so neizmerna qubov kon Boga, postradal vo 106 god. p.n.e. pla{ej}i se od lavovivte, mirno primaj}i ja svojata ma~na smrt, ne izdavaj}i go Hrista, za ve~no da caruva so Nego vo nebesnoto carstvo. I kako {to pi{uva monah Tadij: "kako neizgasen plamen bile ma~enicite sveti obzemeni so qubovta kon Hrista. Taa qubov im gi olesnuvala stradawata i im ja pravela smrtta slatka". Na den 28 dekemvri po star kalendar, se proslavuva spomenot na sveti sve{tenoma~enik Elefterij. Roden e vo Rim. So pomo{ na izobilnata Bo`ja blagodet, na 15 - godi{na vozrast bil rakopolo`en za |akon, na 18 godina za prezviter, na 20 godini za episkop na Ilirija. Mudiriot i hrabar Bo`ji svetitel, zaradi verata vo Hrista, vo vistiskiot Bog, bil izlo`en na te{ki i razni ma~ewa, pa duri i frlen vo vrela smola i goren vo ognena pe~ka i ostanal nepovreden. Na krajot xelatite im ja otsekle svetata glava na krvopijci i neznabo{ci, "koga majkata do{la nad mrtvoto telo nad svojot sin, svetata Antija" ja isekle. Telata im gi prenele vo Valon. Ovoj golem svetitel postradal za vreme na carot Adrijan, 120 godina. Istiot den se proslavuva i sv.Stefan Ispovednik Suro`ski, prep. Pavle, prep, Pard Ot{elnik. Na den 19 dekemvri po star kalendar se slavi Hristoviot ma~enik Bonifacij, koj se pokajal za svoite grevovi, storeni so bogatata `ena Aglaida od Rim, so koja imal nezakonski vrski. Gledaj}i gi vo gr. Tars ma~enite hristijani izvikal: "I jas sum hristijanin!", poradi toa postradal ma~eniki vo 290 god. Aglaida se pokajala i mu izgradila Crkva vo Rim i mu gi polo`ila negovite sveti mo{ti. "MA^ENI[TVOTO ZA HRISTA GI PRAVI GRE[NICITE SVETITELI". Slava im.