|
Istorijata ne e samo minato GR^KI SVEDO[TVA ZA MAKEDONSKIOT KARAKTER NA MAKEDONIJA Pi{uva: Aleksandar DONSKI
V o minatiot broj navedovme nekolku narativni svedo{tva za razlikite pome|u makedonskiot i gr~kiot jazik vo antikata.Vo vrska so anti~komakedonskiot jazik i kultura voop{to, treba da se znae i deka brojni literaturni dela od anti~kite Makedonci bile uni{teni od rimskite okupatori. Rimjanite krajno surovo i necivilizirano se odnesuvale kon Makedoncite i nivnata kultura. Tie bile qubomorni na slavata na anti~ka Makedonija i re~isi site dela, na koi nai{le, gi uni{tile. Edinstveno ostanale svedo{tvata za ovie dela. Taka, na primer, gr~kiot istori~ar Diodor Sicilijanecot spomenuva brojni pisma {to makedonskite vojnici, za vreme na svojot pohod vo Azija, im gi ispra}ale na svoite rodnini vo Makedonija. Ponatamu, Stefan Vizant spomenuva deka postoele brojni hroniki zapi{ani od anti~kite Makedonci, kako i dve obemni istorii na Makedonija, napi{ani od strana na dvajca toga{ni makedonski istori~ari, a postoele i obemni pate{estvija i drugi zapisi, no deka seto toa bilo uni{teno od strana na Rimjanite. Ova zna~i deka, vo golema mera, podatocite za anti~kite Makedonci do na{evo vreme stignale samo od zapisite na nivnite neprijateli. Ovoj fakt go priznava i istaknatiot gr~ki arheolog, prof. Fotis Pecas. Vo svojata statija Edno svin~e-pate{estvenik, ovoj gr~ki arheolog, pi{uva. Vo 1967 godina zapo~navme so dolgoro~ni iskopuvawa vo Edesa. Odevme da re{ime seriozni problemi: koi bile anti~kite Makedonci? Odgovorot na pra{aweto ne go davaat celosno istoriskite izvori za praistoriskiot period. Makedonski izvori ne se za~uvani. Za Makedoncite imame informacii glavno od neprijatelite na Makedoncite: od Atiwanite, kako Demosten; od Rimjanite, kako Livie, ili od Grcite pod rimska okupacija, kako Polibie. Samo Makedonija, samo makedonskata zemja mo`e da dade vistinska slika za anti~ka Makedonija, nepristrasno... NEMA GR^KI NAPISI VO MAKEDONIJA No, da se vratime na jazikot na anti~kite Makedonci. Za kraj na ova poglavie go ostaviv najgolemiot dokaz deka toj jazik ne bil gr~ki. Imeno, iznenaduva~ki za neupatenite }e deluva faktot deka ne postoi nitu eden natpis na gr~ki jazik na teritorijata na cela Makedonija, koj datira od pettiot vek pred Hrista, t.e. od vremeto pred prifa}aweto na gr~kata kultura vo Makedonija! Znaeme deka stari natpisi na gr~ki jazik se pronajdeni mnogu poodamna od pettiot vek pred Hrista na teritorijata na dene{na Grcija, no takvi natpisi vo Makedonija - nema!Kako dokaz za ova }e spomeneme pove}e svedo{tva na gr~ki arheolozi.Gorespomenatiot gr~ki profesor Pecas, vo prethodno spomenatata statija, pi{uva deka ne e pronajden nitu eden gr~ki natpis od anti~kiot period vo Makedonija. Istoto go pi{uva i poznatiot gr~ki arheolog Andronikos, koj veli: Mnogu sum nesre}en {to vo Vergina ne pronajdov nikakov natpis od pettiot vek. I poznatiot gr~ki univerzitetski profesor Daskalakis se `ali deka, onie stranski nau~nici, koi tvrdele deka anti~kite Makedonci ne bile Grci, toa go tvrdele poradi pove}e pri~ini, od koi ednata bila tokmu nepostoeweto na stari gr~ki natpisi vo Makedonija. Pritoa profesor Daskalakis pi{uva: Vo Makedonija i pokraj tolkute iskopuvawa do denes ne se najdeni natpisi na gr~ki jazik od toj period. Sli~no pi{uva i vo poznatata op{ta CD Grolier enciklopedija (cit. delo). Ovde, starogr~kiot jazik duri ne e spomnat nitu kako govoren jazik vo Makedonija! Vo naslovot Gr~ki jazik, to~no se navedeni oblasite kade starogr~kiot govoren jazik bil vo upotreba vo antikata i, pritoa, voop{to ne e spomnata Makedonija. Ovde ~itame: Anti~kiot gr~ki jazik bil govoren jazik vo Grcija, na Krit, vo delovi od isto~niot Mediteran i vo zapadna i severna Anadolija, na Sicilija i vo ju`na Italija, na severnata obala na Crno More i delumno na severnoafrikanskata i francuskata obala. Zna~i, Makedonija voop{to ne e spomnata kako podra~je na koe se govorel anti~kiot gr~ki jazik. Ne dr`i zabele{kata deka avtorot, koga ja spomenuva dene{na Grcija, avtomatski vo nea ja vklu~il i egejska Makedonija, zatoa {to gledame deka ovde i Krit e spomnat oddelno od Grcija, iako toj denes e sostaven del od nea! Inaku, avtor na ovoj tekst e Margaret Aleksiu, koja ovde se povikuva na pogolem broj dela od eminentni stranski i gr~ki avtori (~ij podolg spisok go naveduva na krajot od tekstot). Vo vrska so dosega iznesenovo, se postavuva pra{aweto: Kako e mo`no Makedonija otsekoga{ da bila zemja so gr~ka kultura, do kolku vo nea ne se pronajdeni nikakvi natpisi na gr~ki jazik od vremeto koga taa egzistirala bez pobliski i pomasovni kulturni vrski so Grcija, a istovremeno takvi natpisi se pronajdeni niz cela Grcija? Kako e mo`no Makedonija otsekoga{ da bila gr~ka zemja, koga se znae deka vo Makedonija toga{ voop{to ne se ni zboruval gr~kiot jazik (posebno ne me|u {irokite narodni masi)? Navistina na ovie pra{awa gr~kata nauka i propaganda ne mo`at da dadat odgovor pred svetskata javnost. I DRUGI NARODI GO KORISTELE GR^KIOT PISMEN JAZIK No, da pretpostavime deka anti~ko-makedonskiot jazik ne postoel vo svojata pismena forma i deka prv pismen jazik na koj komunicirale anti~kite Makedonci bil gr~kiot. Toa voop{to ne zna~i deka anti~kite Makedonci se Grci. Kako prvo, navedovme svedo{tva, spored koi, tie re~isi ne znaele nitu zbor od govorniot gr~ki jazik. Kako vtoro, vo klasi~niot period samo za Grcite i za Rimjanite se znae deka so sigurnost imale svoj pismen jazik. Pa, zarem toa zna~i deka site narodi {to se koristele so nivnoto pismo i jazik bile Rimjani ili Grci? Ako gledame taka, ispa|a deka vo celata antika postoele samo dva naroda, a toa e neseriozno i da se pomisli.Duri i turko-mongolskite Bugari, po svoeto doa|awe od Azija na Balkanot, vo 7.vek, pi{uvale so gr~koto pismo, koe, pove}e od vek i pol, bilo oficijalno pismo vo Prvoto Bugarsko hanstvo/carstvo. Pa, zarem i tie bile Grci? A, {to e so ostanatite toga{ni narodi: Ilirite, Trakijcite i drugi, koi isto taka pi{uvale na gr~ki? Se znae deka od ilirskiot govoren jazik denes se so~uvani samo dva zbora! No, nikoj poradi toa ne tvrdi deka Ilirite zboruvale gr~ki. Pa, duri i Rimjanite do vtoriot vek pred Hrista gi pi{uvale svoite hroniki na starogr~kiot jazik (d-r Nade Proeva, cit. delo). Pa, zarem i tie bile Grci s# do vtoriot vek pred Hrista, za potoa, naedna{, da stanat Rimjani? Zna~i, koristeweto na literaturniot starogr~ki jazik od strana na anti~kite Makedonci (koe vpro~em voop{to i ne postoelo pred pettiot vek pred Hrista), ne pretstavuva nikakov dokaz deka anti~kite Makedonci bile Grci. Osven toa, treba da se znae deka i starogr~koto pismo voop{to ne e avtenti~no gr~ko, tuku se smeta deka toa e samo prilagodena varijanta na fenikiskoto pismo. Duri i podocna koga nekoi Makedonci go prifatile i govorniot gr~ki jazik, toa ne zna~i deka tie bile Grci. Da se potsetime na faktot deka i denes vo svetot postojat brojni narodi, koi zboruvaat na drugi jazici. Taka, na primer, Brazilcite zboruvaat portugalski; cela latinska Amerika zboruva na {panski; dodeka `itelite na SAD, Avstralija i Kanada zboruvaat na angliski (podetalni objasnuvawa za ova kaj: \or|i Pop-Atanasov: "Biblijata za Makedonija i Makedoncite" str. 47). Pa sepak, Makedoncite prete`no go koristele gr~kiot jazik samo vo javna upotreba, ne{to sli~no kako {to dene{nite afrikanski narodi go koristat angliskiot i francuskiot jazik za me|usebna komunikacija. Ovde nakratko bi sakal da spomnam i za interesnite istra`uvawa na staro-makedonskata pismenost, {to se sproveduvaat vo posledno vreme, koi, iako s# u{te se vo tek, nikako ne smeat da bidat zapostaveni. Imeno, prof. Vasil Iqov od Skopje ima napraveno obidi za de{ifrirawe na nekolku kratki zapisi na kameni plo~i, stari pove}e iljadi godini, koi o~igledno se napi{ani so bukvi, sli~ni ili isti, so dene{nite bukvi na kirilicata! Pri takvoto ~itawe na ovie bukvi o~igledno deka se zabele`uvaat zborovi sli~ni so zborovite na dene{niot makedonski jazik. Dali ova e edna varijanta na najstaroto balkansko pismo? Fakt e deka vo ponovo vreme vo Makedonija se otkrieni grafemi, koi datiraat mnogu porano od grafemite na fenikiskoto pismo (koi, kako {to e poznato, podocna go primile Grcite). i ne slu~ajno pove}e istaknati germanski nau~nici tvrdat deka tokmu Balkanot e centar na svetskata pismenost. Vpro~em ve}e navedovme pogolem broj anti~ko-makedonski zborovi, koi ne samo {to bile razli~ni od gr~kite, tuku i nekoi od niv o~igledno se sli~ni, pa duri i isti so dene{nite makedonski. Vo slednite broevi }e navedime u{te nekolku narativni svedo{tva, koi govorat za razlikite pome|u anti~kite Makedonci i Grcite. (Prodol`uva) |
|