SO NOVATA VLADA U[TE PONADOLU

S# zapo~na so dlaboko kontroverznite odluki so priznavaweto na Tajvan od kade ne samo {to ne dojdoa famoznite edna milijarda dolari, tuku u{te pove}e ni ja rasipa me|unarodnata pozicija, bidej}i se li{ivme od prijatelskite odnosi so NR Kina kako postojan ~len na Sovetot za bezbednost, go naru{ivme ugledot na dr`ava koja{to se pridr`uva na svoite me|unarodni dogovori.

So sosedna Bugarija napravivme nevideno lo{a trgovija: & ovozmo`ivme da se otka~i od `e{kiot problem so makedonskoto malcinstvo i da vleze vo site planovi na integracija so EU i NATO daleku pred nas, po cena na doodeno oru`je koe{to ni be{e podareno so vrednost od okolu 3 - 4 milioni dolari. Potoa dojde vojnata vo Kosovo i branot od begalcite od {to na{ata Vlada ne uspea da postigne nitu eden poen vo o~ite na me|unarodnata javnost. Naprotiv, brutalnosta na granicata kaj Blace i nemilite sceni so begalskoto stampedo bea perfidno iskoristeni za ocrnuvawe na makedonskiot narod i dr`ava! Na NATO mu dozvolivme da raspolaga so na{ata teritorija bez da bidat detalizirani kontrauslugite za takviot ~ekor, taka {to vladinite vesnici podocna razvija vistinska hajka protiv NATO vo vrska so za~estenite soobra}ajki i sl. odnesuvawa.

Situacijata vo Kosovo, iako ni donese opredeleni rezulati vo pomrdnuvaweto na ekonomskite tekovi, be{e naj~estoto opravduvawe deka Vladata ne mo`ela da deluva reformski, nitu da napravi ne{to pove}e za podobruvawe na stopanstvoto {to voop{to n# dr`i. Vo ovaa smisla mora da se istakne nejzinata nesposobnost da gi realizira ili povrati na nekakov na~in izgubenite 650 milioni dolari, izgubeni kako rezultat na vojnata na Kosovo, nitu da gi dobie vetenite 250 milioni dolari na donatorskata konferencija od koi se realizirani samo okolu 60 milioni dolari, nitu pak da se dogovori za nadomestokot za o{tetuvaweto na patnata mre`a vo Makedonija od strana na konvoite na NATO - silite koi se upatuvaat na Kosovo.

Nasproti poinakvite o~ekuvawa, odnosno prazni vetuvawa (od na{ite politi~ari) nitu za ~ekor ne se dobli`ivime do ~lenstvoto vo NATO -paktot, dodeka za ~lenstvoto vo EU, kako {to ni ka`a eden germanski politi~ar, }e ni trebaat u{te 20 - 30 godini!

Mo`e li edna tripartitna koalicija na vlast da napravi ne{to za sopstvenata dr`ava, ako taa interno ne se pridr`uva na postignatiot dogovor za zaedni~ki pretsedatelski kandidat - se pra{uvaa stranskite analiti~ari koi bea dojdeni vo predizbornata kampawa za pretsedatelskite izbori, {to sekojdnevno pred Makedoncite se poka`uva so neverojatna preciznost. Mo`e li edna koalicija da postoi kako del od eden kompleksen mehanizam na rakovodewe so dr`avata ako, na primer, slu`beno nenadle`ni funkcioneri od MVR go organiziraat apseweto na @anko ^ado od DA, inaku biv{ minister vo vladata na Q. Georgievski. Site kontroverzi vo tripartitnata Koalicija izlegoa na videlo tokmu po zavr{uvaweto na pretsedatelskite izbori koi na Hoze Pinto De Te{eira mu poslu`ija kako alibi za prethodno donesenata odluka na EU da n# stavi zaedno so Albanija, Jugoslavija, Bosna i Hrvatska vo grupata "Zapaden Balkan" i pod re`im na postroga kontrola i monitoring na demokratskite procesi {to se odvivaat kaj nas kako rezultat na nasilni~koto polnewe na glasa~kite kutii "A la Xaferi". Bez ogled na faktot deka zapadnoevropskite sojuznici im odgovaraat ne samo na Qub~o Georgievski, tuku i Boris Trajkovski, tie ne mo`at prosto da zami`at pred faktot deka vo Republika Makedonija se dobiva pretsedatel so falsifikuvani izbori.

Pretsedatelskite izbori, odnosno seto ona {to go pravea kandidatite na Koalicijata za promeni ja vratija od mrtvite glavnata opoziciona partija koj do v~era gi li`e{e ranite od fijaskoto na lanskite parlamentarni izbori. I namesto da dobieme pogolema stabilnost vo sproveduvaweto na merkite na Vladata na ekonomskite plan, nie se soo~ivme so bojkot na noviot pretsedatel na Republikata od strana na SDSM, makedonskiot narod e razo~aran bidej}i izborot ne se sovpadna so negovata volja, pa taka vo idnina }e imame novi izleguvawa na ulicite, demonstracii, {trajkovi od pogolemi razmeri i sli~ni akcii na opozicijata. Sindikatot na vrabotenite vo upravata ve}e go najavi generalniot {trajk na verskiot praznik Vasilica, dokolku Vladata ne go prifati nivnoto barawe za zgolemuvawe na platite od 20%.

Ve}e e re~eno deka za izborot na Boris Trajkovski za pretsedatel najmalku mu se raduvaat Makedoncite, a najmnogu Albancite ! Se znae i zo{to. Ogromnata uloga {to ja odigraa Xaferi - Ta~i vo polneweto na glasa~kite kutii so kone~en rezultat za anulirawe na prednosta na Tito Petkovski po poni{tuvaweto na vtorata runda od glasaweto, koja iznesuva{e 60 - 70.000 glasovi, si ima svoja cena. Prvoto ne{to e legalizacijata na parauniverzitetot vo Mala Re~ica so donesuvaweto na noviot zakon za visokoto obrazovanie, tokmu vo momentot koga uporniot Hans Van der [tul izleze so predlog za formirawe na kolex na angliski jazik koj }e go izdr`uvaat evropski institucii. Koi }e bidat slednite kontraisporaki na Georgievski kon Xaferi }e se vidi naskoro, a pred s# najavenata regionalizacija na teritorijata na Makedonija, odnosno tivkoto federalizirawe kako {to go narekuvaat takviot obid onie {to se zapoznati so zadninata na takviot ~ekor.

Po beskrajnite politi~ki igri pome|u VMRO - DPMNE i DA na tema ostanuvawe ili zaminuvawe od Koalicijata se dojde i do ekspresno podnesenata ostavka na Vladata i povtornoto dobivawe na mandatot na Qup~o Georgievski. Se formira nova Vlada od koja otsustvuvaat tokmu trojca ministri za koi postojat nepodeleni ocenki deka bile najkvalitetniot del od starata Vlada i toa: Vlado Kambovski, Boris Stojmenov i Pavle Trajanov. Se raboti za doka`ani stru~waci vo svoite oblasti so prethodno dr`avni~ko iskustvo (Kambovski), so nepartisko vgraduvawe na sebesi kako li~nost i profesionalec vo sozdavaweto na nezavisna i suverena makedonska dr`ava (Trajanov) ili za ~ovekot koj ja sozdade ekonomskata programa na VMRO - DPMNE, koj gi finansira{e (pla}a{e) Georgievski, Dimovska i Trajkovski vo najte{kite momenti za Partijata (Boris Stojmenov) za da bide {utnat od nea, odnosno od Vladata barem zasega, na neprimeren, nedostoen i neciviliziran na~in. Vo negovoto izlagawe Stojmenov ne mo`e da gi naseti vistinskite motivi i ne e prviot {to ja do`iveal takvata sudbina. I Boris Zmejkovski sonuva da bide vraten vo Partijata, ne sakaj}i da pomisli deka od nea e otstranet tokmu zaradi jasnata makedonska opcija i politika!

Qup~o Georgievski i natamu e najomileniot politi~ar vo Bugarija! Ova ne mora posebno da se komentira ako se znae deka tamu Makedonija se prika`uva kako nekakov del od Bugarija koe neodamna go istakna eden aktivist na OMO "Ilinden". Vo slobodata polesno }e gi iznajdeme identi~nostite - re~e eden bugarski kulturen rabotnik vo neodamne{nata emisija na makedonskoto radio za "EURO - BALKAN". Dr`avite gi zbli`uvaat razli~nostite, a ne identi~nostite, teza zad koja se krijat te{ki golemobugarski soni{ta, `elbi i nade`i koi tokmu sega se gaat vo partijata VMRO - DPMNE. Kako i zo{to, pra{ajte se sami. So Albanija nemame problemi, osven {to tie ne ja ~uvaat granicata so Republika Makedonija, pa taka i de fakto si doa|aat nivnite gra|ani kako ka~aci, {verceri so droga i oru`je ili obi~ni selski koko{kari, na privremen prestoj ili rabota vo na{ata dr`ava. A Makedoncite od Mala Prespa i natamu kaj nas se tretiraat kako begalci vo Ote{evo i drugi mesta!

Grcija otsekoga{ vodela najumna nadvore{na politika, sekako od aspekt na sopstvenite nacionalni i dr`avni interesi. Taka i sega, Grcija ja koristi upatenosta na Makedonija kon EU za da navleze dlaboko vo procesite na transformacijata na sopstvenosta so kupuvawe na "Usje", Tutunskiot kombinat vo Strumica, "Stopanska banka", "Kreditna banka", "Rafinerija" i "Okta" i drugi pomali objekti so {to stanuva partner vo stopanskiot `ivot na na{ata dr`ava, da ne ka`eme i iden dirigent!

Ete, vo takvi okolnosti se dvi`ime kon dnoto na koe nikako da mu go vidime krajot. Krajot deloto go krasi, veli edna pogovorka - dali toa }e bidat vonredni parlamentarni izbori na koi se nadeva SDSM vo novata 2000 godina?!