ANTI^KITE MAKEDONCI NE ZNAELE NITU ZBOR OD GR^KIOT JAZIK!

D-r Nade Proeva, kako doka`an stru~wak od ovaa oblast, pove}epati vo svoite izlagawa, uka`uva deka treba ve}e edna{ zasekoga{ da prestaneme da doka`uvame deka anti~kite Makedonci ne bile Grci, tuku namesto toa, treba da go svrtime interesot kon odgovorot na pra{aweto: koi vsu{nost bile anti~kite Makedonci? Vedna{ da ka`am deka vo celost se soglasuvam so ovoj stav na D-r Proeva. No, od druga strana, se somnevam deka dobar del od na{iot narod, optovaren so deceniskite zabludi deka anti~kite Makedonci bile Grci, e podgotven na vakov priod. Mislam deka vo ovoj moment, sepak, prvo treba {to pomasovno i kontinuirano da se iznesuvaat nesoborlivite argumenti, koi }e ja sru{at zabludata za navodniot gr~ki karakter na anti~kite Makedonci, a duri potoa smireno da se istra`uva etnogenezata na ovie na{i anti~ki predci. Poradi toa, vo slednite nekolku broevi }e napravime kratok pregled na naratinite svedo{tva od koi, sosema jasno }e se potvrdi ona {to dosega go pi{uvavme, a toa e faktot deka anti~kite Makedonci ne bile nikakvi Grci.

Najnapred }e navedeme nekolku narativni dokazi, t.e. citati od pove}e anti~ki i sovremeni istori~ari i istra`uva~i - vrvni stru~waci po poznavawe na anti~kata istorija, a sekako deka }e sleduvaat i drugi fakti. Da po~neme po red.

Vo svetot s# pove}e stanuva prifatena vistinata deka anti~kite Makedonci ne bile nikakvi Grci, tuku deka tie si imale svoja posebna makedonska kultura i civilizacija, kako i visoko razvieno makedonsko etni~ko samosoznanie. Edna od glavnite komponenti vo seto ova bil posebniot anti~ko-makedonski jazik.

Pogolem del od nau~nicite smetaat deka zasega ne se obelodeneti pismeni ostatoci od anti~ko-makedonskiot jazik. Sepak to~no se znae deka ovoj jazik postoel kako govoren (a mo`ebi i pismen) jazik kaj anti~kite Makedonci. Inaku, to~no e i toa deka del od makedonskata aristokratija, vo eden period, go prifatila gr~kiot jazik kako vtor jazik na svojot Dvor, no vo ova nema ni{to ~udno. Ovaa praktika e ~esta pojava niz istorijata. Da se potsetime samo deka vo carska Rusija, vo 19. vek, na carskiot dvor se zboruvalo isklu~ivo na - francuski! (Dokaz za ova, pokraj drugoto, se i delata na ruskite pisateli od toa vreme, koi ja potvrduvaat ovaa praktika). Ponatamu, sli~na analogija na ova imame i denes kaj poedini grupi mladinci od razni zemji, koi, na primer, se fanati~ni qubiteli po zapadnata rok i pop muzika i koi, poradi toa, ~estopati me|u sebe zboruvaat na angliski i sl.

No, da se vratime na anti~kiot makedonski jazik. Denes e za~uvan odreden fond zborovi, od koj se gleda deka ovoj jazik ne bil gr~ki. Vpro~em, ovoj fond na zborovi ve}e go objavivme, a ovde, kako potkrepa na toa, }e navedeme nekolku narativni svedo{tva od istaknati anti~ki avtori.

Svedo{tvo deka jazikot na anti~kite Makedonci si bil makedonskiot dal gr~kiot anti~ki istori~ar Plutarh. Opi{uvaj}i edna raspravija na Aleksandar Makedonski so eden negov prijatel, Plutarh ("Aleksandar Makedonski", glava 53) zapi{al:

Ovoj nastan, koga Aleksandar pomislil deka `ivotot mu e zagrozen od negoviot drugar Klit, pa gi povikal svoite telohraniteli ({titono{ci) da go za{titat, podocna e opi{an i obraboten od pove}e sovremeni istori~ari, koi isto taka decidno tvrdat deka i navistina Makedoncite si zboruvale na zaseben makedonski jazik. Taka, na primer, germanskiot istori~ar Ulrih Vilken ("Aleksandar Makedonski", str. 198), pi{uva:

Toj (Aleksandar, z.m.) im vikna na makedonski na svoite hipaspisti i mu naredi na barabanxijata da dade znak za trevoga.

Deka anti~kite Makedonci zboruvale na zaseben makedonski jazik svedo~i i latinskiot istori~ar Kvintij Kurtij Ruf.

Poznata e slu~kata koga bilo sudeweto na Makedonecot Filota, koj podgotvuval zagovor za ubistvo na Aleksandar Makedonski. Zagovorot bil otkrien i Filota bil javno ispra{uvan li~no od strana na Aleksandar.

Kvintij Kurtij Ruf, opi{uvaj}i ja ovaa slu~ka, sosema jasno zapi{al deka Makedoncite zboruvale na zaseben jazik. Toj duri citira i izjava na samiot Aleksandar Makedonski,vo koja,toj, obrnuvaj}i im se na Makedoncite vo prvo lice mno`ina, go spomenuva: "maj~iniot i na{iot jazik". Aleksandar mu se obrnal na Filota so zborovite:

Filota odgovoril odre~no, so obrazlo`enie deka,osven Makedonci, imalo prisutni i pripadnici od drugi narodi. Na toa, Aleksandar im rekol na prisutnite Makedonci:

Eve, gledate li? Do tamu li do{ol Filota, ta da se gnasi od maj~iniot jazik?...No, neka zboruva kako {to saka, a vie spomnete si deka toj podednakvo se otu|il i od na{ite obi~ai i od na{iot jazik. (Kvintij Kurtij Ruf, cit. delo, str. 272).

No, Filota ne ostanal ramnodu{en na ovie obvinuvawa, pa vo svojot odgovor, rekol:

Mene mi se prefrla {to odbivam da zboruvam na maj~iniot jazik i deka sum se grozel od obi~aite na Makedoncite. Zna~i taka jas mu se zakanuvam na kralstvoto, {to go preziram? No, u{te porano, onoj rodniot jazik, be{e napu{ten vo op{teweto so drugite narodi, pa taka i pobednicite i pobedenite treba{e da u~at eden tu|,stranski jazik.(K.K.Ruf, cit. delo, str. 274).

Sepak, vo obvinuvawata protiv Filota se vme{al Aleksandroviot vojskovodec Bolon, koj, me|u drugoto, go obvinil Filota deka (citat): ...iako bil Makedonec, ne se sramuval, preku preveduva~, da gi islu{uva lu|eto {to zboruvale na negoviot roden jazik. (K. K. Ruf, cit. delo, str. 276).

I ovaa slu~ka e tolku jasna vo odnos na postoeweto na zasebniot makedonski jazik, {to nikakov komentar ne e potreben. Isto taka, od ovoj opis, gledame deka, del od Makedoncite, poradi prakti~ni pri~ini (pogolema mo`nost za op{tewe so drugite narodi i sl.) go koristele i tu|iot gr~ki jazik, iako me|u sebe, i natamu si zboruvale na maj~iniot makedonski jazik.

Od sovremenite istori~ari, da go spomneme i Artur Vajgal.Vo svoeto delo Aleksandar Makedonski, iako na edno mesto pretpostavuva deka Makedoncite imale nekakvo dale~no srodstvo so Grcite, vo re~isi celiot tek na svojata kniga, toj jasno go negira ovoj svoj stav, tvrdej}i deka Makedoncite i Grcite zboruvale na sosema razli~ni jazici. Taka, na primer, na str. 24, toj pi{uva:

Vistinskite Makedonci bile so svetla kosa, sini o~i i imale pobel ten od prose~niot Grk.Tie imale severna krv i do{le na jug od zemjite pokraj rekata Dunav, pred zorata na istorijata; i zatoa postoelo dale~no srodstvo me|u niv i severnite Grci, bidej}i mnogumina od poslednive bile potomci na lu|eto koi mnogu odamna vo istite preselbi oti{le u{te podaleku na jug. Me|utoa Grcite voop{to ne bile podgotveni da ja priznaat vrskata, osobeno poradi toa {to ne mo`ele da go razberat makedonskiot jazik, koj nemal re~isi nikakva sli~nost so nivniot, a nemalo ni literatura od koja bi mo`el da se prou~uva. Na Makedonskiot kralski dvor se zboruvalo ati~ki, gr~ki kako vtor jazik.

Vedna{ pa|aat v o~i kontradiktornostite vo ovoj opis na Artur Vajgal. Navistina e nejasno kako mo`el da tvrdi deka Makedoncite i Grcite bile dale~ni rodnini, koga istovremeno, vo istiot pasus, samiot pi{uva deka tie zboruvale na sosema razli~en jazik i, {to e u{te pova`no, imale razli~ni antropolo{ki karakteristiki!Vo sprotivnost so zdravata logika i vo sprotivnost so zakonite na genetikata e da se tvrdi deka lu|e, od isto etni~ko poteklo, mo`at da imaat razli~ni antropolo{ki karakteristiki. Vpro~em, vo prodol`enie }e poso~ime i drugi citati od knigata na Vajgal, od koi, }e vidime deka toj sekade pravi jasna razlika pome|u Makedoncite i Grcite. Poradi toa, navistina e nejasno zo{to napi{al deka Makedoncite bile dale~ni rodnini so Grcite, koga vo tekot na celata kniga dava dokazi koi se vo sprotivnost so ova negovo tvrdewe.

Taka, na primer, koga pi{uva za smrtta na Filip Vtori Makedonski, Vajgal, povtorno ja potencira zasebnosta na makedonskiot jazik i sosema jasno pi{uva deka mnozina Makedonci ne znaele nitu zbor od gr~kiot jazik. Ocenuvaj}i ja ulogata na Filip Vtori (cit. delo, str. 128), ovde ~itame:

Negovata golema zada~a da izgradi makedonska nacija, da gi prisili gr~kite dr`avi da dejstvuvaat ednoglasno so nea, kako i me|u sebe, i da doka`uva deka Makedoncite se Heleni, iako duri mnogumina od niv ne znaele da zboruvaat gr~ki, bila izvr{ena.

Vajgal (cit. delo, str. 267) povtorno pi{uva vo vrska so poznavaweto na gr~kiot jazik od strana na Makedoncite. Ovde ~itame: