JANEV: Dr`avnoto zname e element na dr`avnosta i element na pretstavuvawe (na dr`avite) pri {to samoto pretstavuvawe, kako {to se znae vo me|unarodnoto pravo, e esencijalen element (sposobnost) na me|unaroden praven subjektivitet na dr`avite. Vo sporedba so dr`avnoto ime, odnosno praven identitet (ustavno pravno ime) na eden me|unaroden praven subjekt, koj e esencijalen za pravna sposobnost koja karakterizira pravno lice (t.e. esencijalen za subjektivitetot), zname e samo element na pravnata li~nost, no bez va`ni esencijalni obele`ja (na primer, kako {to e vlijanie vrz sposobnosta za sklu~uvawe dogovori, vodewe pravni postapki i sl.). Sepak, dr`avnoto zname prestavuva element na subjektivitetot, a bez ovoj simbol dr`avata e diskriminirana vo odnos na drugite dr`avi vo pretstavuvawe, imaj}i predvid jus cogens norma na nepovredlivosta na pravnata li~nost i prinicipot na pravnata ednakvost. Ponatamu, pravoto na dr`avno zname e inherentno pravo t.e. dr`avite toa pravo go steknuvaat od momentot na svoeto sozdavawe t.e. pred da vlezat vo me|unarodni odnosi (odnosno od sozdavawe na osnovnite zakoni, odnosno Ustavot). Dokolku me{awe od strana na drugite subjekti bi bilo dozvoleno pri izborot na znameto, dr`avite, pri vleguvawe vo me|unarodni odnosi i posebno pri postapka za za~lenuvawe vo ON, bi bile staveni vo pravno neednakva pozicija vo odnos na drugite dr`avi, na primer, da prifa}aat dopolnitelno uslovuvawe pri priemot vo ON, {to e sprotivno na Rezulucijata 197/ III na Generalnoto sobranie na ON od 1948 godina i Sudskoto mislewe za uslovite na priemot od istata godina. Kako {to e slu~aj i so dr`avnoto ime (identitetot), uslovuvawe e nedozvoleno spored Sovetodavno mislewe na me|unarodniot sud za pravda od 28 maj 1948 godina, kade {to se uka`uva na zabranata za postavuvawe i glasawe za dopolnitelni uslovi. Ponatamu i spored "Memorandumot za pravnite aspekti na pretstavuvawe" od 1950 godina (Y/1466), vakvo uslovuvawe ne e dozvoleno, bidej}i dr`avite pri pretstavuvawe i pri priemot ne mo`at da bidat uslovuvani so priznavawe na elementite od pravnata li~nost. Od ovie dokumenti mo`e da se zaklu~i deka pravnite povredi so imeto, napraveni od ON, vo najgolema merka se odnesuvaat i na dr`avnoto zname. Pravo na dr`avnoto zname e inherentno pravo, odnosno inheretna sposobnost, a me{awe vo ova pravo, odnosno izbor na znameto ne e dozvoleno, imaj}i predvid deka zaradi opstrukcijata na drugite, novosozdadeni dr`avi prakti~no zasekoga{ bi bile vo pozicija da bidat uskrateni za ova pravo (za ovoj dr`aven simbol), {to e sprotivno na principite na nediskriminacija pri pretstavuvawe, nepovredlivosta na pravnata li~nost i kone~no principot na pravnata ednakvost na dr`avite vo me|unarodno pravno odnesuvawe (odnosno pravna ednakvost na dr`avite - ~lenki vo ON).

JANEV: Kako i vo slu~aj so dr`avnoto (ustavno) ime se raboti za povreda na ~lenskite prava koja proizleguva od ignorirawe na principot na nediskriminatoren priem i po~ituvawe na dignitetot i pravnata li~nost na dr`avata. Povredite se odnesuvaat na ~etiri klu~ni oblasti:

1. ^lenskite prava (pred s# pravna ednakvost vo ~lenstvoto i pravo na nediskriminacija pri dr`avno pretstavuvawe). Povreduvaweto e povrzano so faktot deka "pretstavuvawe" (element od pravnata li~nost) e ~lensko pravo, kako i od toa {to dr`avata (vo sporedba so drugite dr`avi ~lenki) ne raspolaga so svoeto pravo da poseduva i slobodno koristi ustavno zname.

2. Praven status (pred s# zaradi nezakonsko navleguvawe vo vnatre{na nadle`nost t.e. inherentnite prava i sposobnosti i so toa namaluvawe na pravnata avtonomija vo odnos na ON), imaj}i predvid deka se raboti za povreda na pravoto koe e element od praven status (pravoto na pretstavuvawe).

3. Povreda na praven poredok na Organizacijata ({to proizleguva od povredite na ~lenskite prava i povredata na pravniot status, pred s#, zaradi diskriminacijata od site dr`avi- ~lenki i Organizacijata, so {to se kr{i vnatre{noto pravo, pred s# proceduralno pravo na Organizacijata). Tokmu povredata na proceduralnoto pravo ovozmo`uva predmetot za zakonitosta na ovie povredi, da se prenese vo nadle`nost na Me|unarodniot sud za pravda.

4. Povreda na me|unaroden praven poredok, bidej}i se doveduvaat vo pra{awe i op{tite me|unarodni principi, nadvor od Organizacijata (pred s# pravnata ednakvost, imaj}i predvid deka imeto i znameto ne mo`at da se ograni~uvaat za upotreba samo vo ramkite na OON, tuku imaat op{ta primena i vo odnos na dr`avite koi ne se ~lenki na ON, kako i vo odnos na me|unarodni organizacii koi ne se povrzani so ON). Povreda na me|unaroden praven poredok proizleguva od ograni~uvawe na sposobnosta koja dr`avata ja poseduva i pred da vleze vo me|unarodni odnosi, odnosno i pred da stane ~lenka na (koja bilo) me|unarodna organizacija.

JANEV: Pravo na koristewe ustavno zname vo univerzalni me|unarodni organizacii ne e ograni~uvano ni vo Liga na narodite, ni vo OON. Spored postapkata, vo ON dr`avite samo go informiraat Sekretarijatot na ON za promena ili vospostavuvawe na imeto, odnosno znameto (i za ovie predmeti ne se donesuva me|unarodna odluka). I bez povtoruvawe na goreiznesenite argumenti, a imaj}i predvid Rezulucijata 197/III, odnosno misleweto na Me|unarodniot sud od 1948 godina, mo`e da se smeta deka se povredeni ~len 2 (stav 1, 4 i 7), ~len 4 (stav 1), kako i principot na samoopredeluvawe (dr`avni simboli) {to se derivira od ~lenovi 1(stav 2) i 55 od Povelbata na ON. Ne respektiraj}i pravo na slobodno koristewe dr`aven simbol (znameto) se kr{i principot na nediskriminatoren priem vo ON odnosno ~len 4 (stav 1) spored navedenoto sudsko mislewe, potoa stav 1 od ~len 2 princip na suverena ednakvost (i so toa povrzan princip na nedegradacija na pravnata li~nost), potoa stav 4 t.e. principot na politi~ka nezavisnost (vo samoopredeluvaweto dr`aven simbol), i stav 7 od istiot ~len koj se odnesuva na neme{awe vo vnatre{na nadle`nost na dr`avata od strana na Organizacijata (odnosno vo na{iot slu~aj vo inherentnite prava, kako {to e pravoto na poseduvawe dr`aven simbol). Pokraj toa prekr{eni se i ~etiri bazi~ni jus cogens normi: 1. pravnata ednakvost (na dr`avite- ~lenki); 2. samoopredeluvawe (na dr`aven simbol t.e. zname); 3. nepovredlivosta na pravnata li~nost (elementite od subjektivitetot); 4. nediskriminacija pri pretstavuvawe. Ponatamu se kr{at i principi sodr`ani vo Konvencija za privilegii i imuniteti na ON (avtonomnost na pravnata li~nost) i Konvencija za pretstavuvawe (princip na nediskriminacija pri pretstavuvawe). Ponatamu povreden e i dignitetot na dr`avata impliciran vo Deklaracijata za principite na me|unarodnoto pravo.

JANEV: Koga postoi pi{an dokument toa ja olesnuva postapkata za pravno regulirawe na problemot. Dokolku zabrana be{e stavena na primer vo Rezolucijata so koja se primame vo ~lenstvoto (kade {to istovremeno se ograni~uva i koristewe na na{eto ustavno ime), toga{ bi bilo sosema o~igledno deka na{iot praven status ima nezakonski belezi sprotivni na Rezolucijata 197/III i principot sodr`an vo Misleweto na Me|unarodniot sud za pravda od 1948 godina so koj se onevozmo`uva diskriminacija, kako pri priemot, taka i po za~lenuvawe.

JANEV: Zemaj}i gi predvid principite koi{to ve}e gi spomnavme, kako i toa deka dr`avite pretstavuvaat subjekti od me|unarodno javno pravo, istiot zaklu~ok va`i i za znamiwa. Dr`avite nemaat nikakvo ograni~uvawe pri izborot na svoeto zname spored dosega{nata praktika i va`e~koto me|unarodno pravo. Na niv ne se primenlivi analogiite so za{titni simboli koi gi sre}avame vo privatnoto pravo t.e. vo kulturna, intelektualna i druga sfera. Vakvi ograni~uvawa vo ovie oblasti imaat privatno-praven izvor, ottamu, kako {to znaeme, ne mo`e{e da ni se odzeme ili izmeni na{eto ustavno zname, s# dodeka ne se soglasivme samite da go smenime vo 1995 godina, vo poznatata Vremena spogodba so Grcija.

JANEV: Kako {to rekovme, koga se raboti za dr`avno ime, dopolnitelnite uslovi da se koristi referenca i da se pregovara za imeto nemaat pravna osnova, odnosno denominacijata ne pretstavuva identitet vo me|unarodno pravno komunicirawe. Od druga strana, dr`avite imaat dol`nost da poseduvaat praven identitet na nediskrimatorna osnova. Obvrskite za imeto koi se sodr`ani vo Rezulucijata so koja sme primeni vo ON, pred s# i zaradi vremenska transcedencija ("kvazi usloven priem"), nemaat pravna osnova. Se kr{i jus cogens, princip na pravnata ednakvost. Imaj}i go toa predvid, spogodbata so Grcija nema pravni obele`ja vo del vo koj se odnesuva na pravniot identitet, odnosno ustavnoto ime. Vo toj del taa Spogodba e pravno neva`e~ka, odnosno neoperativna. Postapkata koja treba da se vodi za vospostavuvawe na ustavnoto ime treba da se zasnova vrz baza na kr{ewe na procedurata (dopolnitelni obvrski), odnosno vrz baza na proverka na zakonitosta na ~lenskite prava, pravniot status i pravniot poredok na Organizacijata. Poto~no, ovaa postapka treba vedna{ da zapo~ne zaradi dol`nosta na dr`avata-~lenka da gi zapoznae ON so kr{ewe na pravniot poredok na Organizacijata i povredite na sopstven praven status. Ova se pravi preku inicijativa od na{ata dr`ava (nacrt-rezolucijata) vo Generalnoto sobranie da ovoj organ postavi pra{awe do Me|unarodniot sud na pravdata za zakonitosta na Rezolucijata so koja se primame vo ~lenstvo. Bidej}i postoi Sudski slu~aj od 1948 godina za proverka na zakonitosta na dopolnitelni uslovi, Sudot treba da se proglasi za nadle`en.

JANEV: Sli~no treba da se napravi i so znameto. Bi trebalo, pred da se zapo~ne vakva postapka, da se dobie sudskoto mislewe za imeto (odnosno da vakvo sudsko mislewe bide prifateno od Sobranieto na ON). Potoa nie treba da pobarame vra}awe na na{eto {esnaesetkrako zname vo ON i odgovor od nivna strana vo vrska so ovoj predmet. Po dobivawe na negativen odgovor, treba da se napravi predlog-rezolucija so koja }e se zapo~ne inicijativa, kako i vo slu~aj so imeto, Generalnoto sobranie da pobara sudsko mislewe od Me|unarodniot sud za pravda za zakonitosta na ovaa odluka (odgovor). Po dobivawe na Sudskoto mislewe, Generalnoto sobranie, po~ituvaj}i go principot na vladeewe na pravoto, treba da ni go vrati na{eto ustavno zname.

JANEV: Mislam deka e krajno vreme javnosta da se oglasi i mislam deka pokraj Pravniot fakultet treba da se oglasi i MANU, kako i drugite ustanovi koi nau~no deluvaat. Pretpostavuvam deka vo ovaa dr`ava sepak postoi nekakva nauka.

JANEV: Pregovorite za imeto treba vedna{ da prestanat! Ovie pregovori go navreduvaat dostoinstvoto (dignitetot) na dr`avata i na sekoj na{ gra|anin!