MAKEDONSKOTO ETNI^KO POTEKLO NA VIZANTISKIOT CAR VASILIJ VTORI MAKEDONSKI

  • Vasilij Vori Makedonski bil ~ist potomok na anti~kite Makedonci!
  • Makedoncite igrale glavna uloga vo eden period od Vizantija.
  • Eden od vojskovoditelite na vizantiskata vojska po poteklo bil {tipjanec!

Prodol`uvame so temata od minatiot broj. Ve}e navedovme nekolku istoriski ili mitolo{ki li~nosti, koi{to imale ~isto makedonsko poteklo, iako vo po{irokata makedonska javnost i denes se tretiraat kako inorodni. Tekstot go zavr{ivme so makedonskata dinastija vo Vizantija, za ~ii{to pripadnici navedovme dokazi deka bile potomci na anti~kite Makedonci. Sega prodol`uvame so makedonskite determinirawa na eden od najpoznatite vizantiski carevi Vasilij Vtori Makedonski.

Ima i drugi podatoci od vremeto na Vasilij Vtori Makedonski, vo koi{to se spomnuvaat Makedoncite kako vojnici na negovata vojska. Nekoi od ovie Makedonci se borele vo Ju`na Italija vo toga{nata tema Langobardija. Za eden od ovie Makedonci se znae deka po poteklo bil {tipjanec! Toj se vikal Lav i bil visok voen zapovednik na makedonskite i trakiskite edinici vo sklopot na vizantiskata vojska. D-r Stjepan Antoljak ("Srednovekovna Makedonija", str. 206), vo vrska so ova pi{uva:

Toga{ se naveduva kako voen zapovednik na Tra~anite i Makedoncite patricijot Lav, kogo go narekuvale Stipion, t.e. "[tipjanec". Ovoj strateg go naveduva i Konstantin Profirogenit.

No, i vojskata na makedonskiot car Samuil, koja{to, spored vizantiskiot istori~ar Lav \akon, glavno bila sostavena od "~eti na Makedoncite", kako glavno oru`je, isto taka, gi imala dolgite kopja na Makedonskata falanga (Leonis Diaconis Historiae. J.P. Migne, PG 117, Paris, 1964, 727). Osven toa, se znae deka carot Samuil, no i negoviot naslednik Petar Deljan (koj{to, po propasta na Samuilovoto carstvo, vo XI vek, krenal vostanie protiv Vizantija), bile izbrani za carevi od narodot na ist na~in kako {to svoevremeno bile birani i anti~komakedonskite carevi.

Ovoj srednovekoven, vo golema mera, me|umakedonski sudir, {to se odigral pome|u vizantiskiot car Vasilij Vtori Makedonski i makedonskiot sredovekoven car Samuil, t.e. pome|u nivnite, sepak, etni~ki heterogeni vojski, napadno potsetuva na nekolkute vojni {to pome|u sebe gi vodele makedonskite dinastii na Ptolemeite i na Selevkidite, koi{to ostanale da vladeat so razli~nite, etni~ki heterogeni, kralstva po smrtta na Aleksandar Makedonski.

ANTI^KOMAKEDONSKI ELEMENTI VO VIZANTIJA

Koga zboruvame za Vasilij Vtori Makedonski i za ostanatite pripadnici na makedonskata dinastija vo Vizantija, da go ka`eme i toa deka ovie carevi od svoite predci - anti~kite Makedonci, zadr`ale pove}e tradicionalni obele`ja. Ve}e rekovme deka glavni belezi na anti~komakedonskite carevi bile: purpurnata boja na oblekite, `ezloto, no i dijademata. Potpolno istata sostojba ja imame i kaj vizantiskite carevi - etni~ki Makedonci od redovite na makedonskata dinastija!

Poetot Ivan Kiriotes, nare~en Geometres, koj{to bil episkop na Metilena vo X vek, vo svoite pesni gi opejal nastanite okolu vladeeweto na Vasilij Vtori Makedonski, pri {to, vo edna od niv, sosema jasno gi spomnal: "kralskite `ezla i dijademi, kako i purpurnite obleki", {to gi nosele vizantiskite carevi od makedonskata dinastija, isto kako {to, na vremeto, gi nosele i nivnite predci - slavnite anti~komakedonski carevi (Joannis Geometrae, J.P. Migne, PG 106, 919; cit. spored d-r Stjepan Antoljak, cit. delo, str. 242).

I Mihail Psel (1,31) ja opi{uva purpurnata boja na oblekata vo koja{to se oblekuval Vasilij Vtori Makedonski. Profesorot X.M. Hasi (kako prireduva~ na prevodot od Psel), ja tolkuva toga{nata izreka "roden vo purpur ", koja{to se odnesuvala samo za vizantiskite vladeteli od makedonsko poteklo. Profesor Hasi pi{uva:

Izrekata 'roden vo purpur' davala posebno zna~ewe na vladetelskata dinastija. Ovde Psel zboruva za Makedonskata Ku}a.

Za Vasilij Vtori Makedonski nekoi avtori smetaat deka navodno bil od "ermensko poteklo".

Vo svojata kniga "History of Byzantine Empire (324 - 1453)", Vol I, The University of Wisconsin Press (1952) avtorot A. Vasilev, pak, spomenuva stari arapski i ruski izvori, spored koi, Vasilij I Makedonski (a sekako i negovoto potomstvo) imal "slovensko poteklo", dodeka samiot toj pretpostavuva deka potekloto na Vasilij I bilo me{ano (slovensko i ermensko), t.e. deka Vasilij poteknuval od me{ano semejstvo.

No, pretpostavkata za navodnoto "ermensko" poteklo na Vasilij II najubedlivo ja demantira li~no vizantiskiot istori~ar M. Psel, koj{to bil negov sovremenik. Imeno, Psel (1,35) posvetil cel pasus za opisot na fizi~kiot izgled na Vasilij II Makedonski. Pritoa, Psel sosema jasno svedo~i deka ovoj car imal svetlosini o~i. Sekako deka ovoj detal celosno ja otfrla pretpostavkata za negovoto (nedoka`ano) ermensko poteklo.

MAKEDONSKATA PARTIJA VO VIZANTIJA

Interesen e i podatokot {to go dava Mihail Psel (3,8), vo koj{to pi{uva deka vizantiskiot car Roman Treti (1028-1034) od makedonskata dinastija, sakal da gi imitira navikite na golemite vladeteli, me|u koi{to go spomenuva Aleksandar Makedonski. Psel pi{uva deka i ovoj vizantiski car se oblekuval vo purpurna obleka (3, 15).

Da go spomneme i postoeweto na Makedonskata partija, koja dejstvuvala vo Vizantija vo XI vek. Psel (kniga 6) ja spomenuva ovaa partija i nejzinite aktivnosti vo vremeto na imperatorot Konstantin (1042-1055). Pripadnicite na ovaa partija, predvodeni od (kako {to veli Psel) "Makedonecot Leo" (koj{to bil pripadnik na semejstvoto Tornik), sakale da go simnat vizantiskiot imperator Konstantin (koj{to mu bil vtor bratu~ed na Leo). Opi{uvaj}i gi nastanite okolu ovoj bunt na Makedoncite vo Vizantija, Psel dava i eden interesen etnografski opis za niv. Vo istata ({esta) kniga, ~itame:

Makedoncite... se simnuvaa od kowite i po~nuvaa da igraat tanci so zaedni~ko peewe (choral dances) tamu kade {to sekoj mo`e{e da gi vidi. Tie izveduvaa sme{ni gestovi na smetka na imperatorot, zgaznuvaj}i na zemjata so nivnite stapala vo sklad so nivnata muzika i tancuvaj}i vo triumf.

Ponatamu, i za vizantiskiot car Roman ^etvrti Diogen ima svedo{tva deka bil roden vo severna Makedonija.

Isto taka, Nikita Honijat (XII i po~etok na XIII vek) pi{uva deka imperatorot Aleksej Komnen, svojot zet go narekuval "Makedonec", a dobro e poznat i terminot "Makedonski legii", kako sostaven del od vizantiskata vojska (d-r Stjepan Antoljak, cit. delo, str. 169). Profesor Hasi (cit. delo), go spomenuva i terminot "Makedonska vojska" vo sklopot na Vizantiskata vojska, a za sostavot na vojskata na vizantiskiot car Roman IV (1068-1071), tvrdi deka, pome|u drugite, bila sostavena i od: "Makedonci i Bugari".

No, i pokraj ovie dokazi, za mnozina Makedonci denes, ovie carevi bile Grci (!?).

DRUGI ISTAKNATI MAKEDONCI

A sega, da se vratime na temava {to ja po~navme vo minatiot broj. Da navedeme i drugi istaknati Makeodnci, za koi{to, denes vo na{ata javnost se smeta deka bile inorodni.

Namesto izve{tai za pronajdeni "grobovi i palati od rimskiot period vo Makedonija", dobar del od na{ite arheolozi pred svetot i denes podnesuvaat izve{tai za pronajdeni "rimski grobovi i palati" (!?) vo Makedonija (a taka e i so "slovenskite").

Spisokot od navedenite Makedonci da go prefrlime i vo na{evo vreme.

Makedonsko poteklo ima i svetski poznatiot dirigent Herbert fon Karajan. Negovite podale~ni rodnini Karajanovi i denes `iveat vo Makedonija. Sepak, malkumina Makedonci denes go znaat ova.

Svetski poznatiot jasnovidec od XX vek, baba Van|a (spored mnogu novinarski napisi za nea) e - "Bugarka", iako samata taa, pred smrtta, izjavi deka e Makedonka (vsu{nost, taa e rodena vo Strumica, a vtorata izjava, deka e Makedonka, baba Van|a ja dade tokmu pred sega{niot pretsedatel na Republika Bugarija, g. Petar Stojanov i istata be{e objavena vo bugarskiot vesnik Demokracija (11.05.1996). Na nejzinoto pra{awe od kade e, g. Stojanov & odgovoril: "Korenot mi e rodopski, no jas sum od Plovdiv". Baba Van|a go pra{ala: "[to si (po nacionalnost, z.m.)?", Petar Stojanov & odgovoril: "Jas sum Bugarin". Na toa, baba Van|a vozvratila: "A, nie sme Makedonci. Jas sum od eden grad Strumica". I vo prodol`enie mu prorekla deka toj sigurno }e stane pretsedatel na Republika Bugarija, {to i navistina se slu~i.

@alno e {to gorenavedenite raboti se slu~uvaat i pome|u dene{nite Makedonci, pa duri i pome|u onie koi{to, denes slobodno `iveat vo Republika Makedonija.

PRIFA]AWE NA TU\I VREDNOSTI

I, dodeka samite Makedonci si gi negiraat sopstvenite vrednosti, mnozina od niv, ednostrano i lekoumno gi prifa}aat tu|ite vrednosti, i toa takvi, kakvi {to voop{to ne bile vo istorijata! Taka na primer, za bugarskiot srednovekoven car Simeon se znae deka bil pripadnik na `oltata rasa (bez razlika na negovoto hristijansko ime i denes pripadnicite na razni rasi, koi{to se hristijani, nosat hristijanski imiwa). Najgolem dokaz za ova e toa {to, toj bil roden vnuk (od sin) na turko-mongolskiot bugarski han Presijan. Za turko-mongolskoto etni~ko poteklo na han Presijan dovolno e da se pogledne koja bilo istoriska kniga vo Bugarija.

No, vo edna makedonska TV - drama, posvetena na sveti Kliment Ohridski, bugarskiot car Simeon e prika`an kako - belec (!?). Duri re`iserot go prika`al ovoj car kako ~ovek so crvenikava brada i kosa, {to navistina e sme{no, koga se znae deka pripadnicite na `oltata rasa nemaat vakvi karakteristiki. Isto taka, poznato e deka maj~in jazik na carot Simeon si bil turko-bugarskiot jazik, a negovoto semejstvo doprva bilo prinudeno da u~i da zboruva na "slovenski". Zna~i makedonskiot re`iser na ovaa drama, ne ja znael mnogu istorijata (barem ne vo odnos na li~nosta na ovoj bugarski car), tuku naivno podlegnal na bugarskata propaganda, koja{to glavno izbegnuva da spomnuva deka ovoj poznat bugarski car & pripa|al na `oltata rasa.

Isto e i so navodnata "gr~ka mitologija", za koja{to rekovme deka odvaj dali postoi nekoe originalno gr~ko bo`estvo. Sepak, vo brojni makedonski publikacii i drugi javni artikulacii i natamu se forsira ovaa (nepostoe~ka) "gr~ka mitologija" (!?).

Vakvi primeri ima bezbroj, a nam ni ostanuva da se pra{ame: ]e mu dojde li ve}e edna{ krajot na ovoj makedonski samouni{tuva~ki mazohizam?

(Prodol`uva)