[to se krie zad najnovoto zaladuvawe na odnosite Moskva - Va{ington

VRA]AWE NA BIPOLARIZMOT NA SUPERSILITE?

Pi{uva: Dragi IVANOVSKI

Po relativno dolgiot period na detant (politika na popu{tawe) me|u supersilite koj{to pridonese za niza dogovori za razoru`uvawe, po intervencijata na NATO vrz Srbija i akcijata na ruskata Armija protiv islamskite teroristi vo ^e~enija, dojde do osetno zaladuvawe na odnosite me|u SAD i Ruskata Federacija koe{to, barem zasega, se manifestira so recipro~no proteruvawe na po eden diplomat od Moskva i Va{ington i so ostri izjavi na generalite Klark i Stepa{in. No, se ~ini deka ~a{ata se prelea na Samitot na OBSE vo Istanbul koga amerikanskiot pretsedatel Bil Klinton izjavi deka Moskva }e plati skapo zaradi interevencijata vo ^e~enija po koja Boris Elcin ednostavno ja napu{ti Konferencijata. Naskoro dojde i nevoobi~aeno ostro vozvra}awe na ruskiot pretsedatel za vreme na sredbata so kineskiot pretsedatel Xijang Cemin koga re~e: "Klinton nitu eden ~as ne treba da zaboravi so kakvi nuklearni potencijali raspolaga Rusija", so {to na golema vrata povtorno ja vnesuva dr`avata vo visokite krugovi na svetskata politi~ka scena, iako nekoi predvreme ja karakteriziraa kako "xin na kolena".

Nesomnen e faktot deka po raspa|aweto na Sovetskiot Sojuz i negovata disolucija na pove}e dr`avi koi{to podocna bea vneseni vo takanare~eniot proekt ZND-Zaednica na nezavisni dr`avi so labavi vrski vo nadvore{no-politi~kata orientacija, a so seriozni ekonomski turbulencii i krizi od ekonomski karakter na koi ne im se gleda krajot, avtomatski dojde i do rapidno opa|awe na negovata uloga i vlijanie vo kreiraweto na svetskata politika vo koja{to i samiot Sovetski Sojuz be{e staven vo uloga na predmet, kako raspa|awe na "imperijata na zloto" kako {to ja nare~e Ronald Regan, so {to komunizmot, barem vo evropski dimenzii, ja otpea svojata "lebedova pesna". Toa be{e evidentno otkako Moskva ne uspea da go spre~i {ireweto na NATO -paktot vo dr`avite, nekoga{ni sateliti na Moskva kako Polska, ^e{ka i Ungarija, a vo ponovo vreme i vo Balti~kite dr`avi, Romanija, Bugarija, Slovenija, Slova~ka i sl., a osobeno za vreme na Kosovskata vojna koga Boris Elcin, osven davaweto verbalna poddr{ka na re`imot na Slobodan Milo{evi}, ne se vpu{ti vo pootvorena konfrontacija so Severno - atlanskiot voen sojuz. Ako toa ne go napravi toga{ koga Belgrad otvoreno se nude{e so potpi{uvawe dogovor za obedinuvawe so Ruskata federacija {to be{e malku prifatlivo ili te{ko ostvarlivo vo aktuelnite priliki vo koi{to se nao|a i sega najgolemata pravoslavna dr`ava, Moskva go iskoristi zame{atelstvoto na zapadnite sojuznici vo Kosovskata vojna, re~isi po istiot princip, kone~no da go re{i dolgoprisutniot problem so secesionizmot na sopstvenata republika ^e~enija, otkako islamskite fundamentalisti na [amil Basaev izvedoa nekolku spektakularni teroristi~ki akcii vo Moskva i drugi gradovi vo koi{to zaginaa nad 300 lica. Za razlika od pred nekolku godini koga neiskusnite mladi ruski regruti do`iveaja vistinski poraz vo ^e~enija, sega ruskata Armija so niza takti~ki merki gi odbegnuva masovnite `rtvi, a so toa i osudata na me|unarodnata zaednica koja{to e ograni~ena, bidej}i sepak se raboti za del od suverenata teritorija na Ruskata Federacija koj{to nikoj ne go osporuva, iako vojnata vo dene{no vreme nitu mo`e, a nitu se prifa}a kako sredstvo za razre{uvawe na problemite.

Boris Elcin e svesen za ekonomskata situacija vo sopstvenata federacija vo koja{to sekoj dolar dojden od MMF i Svetskata Banka e dragocen, no o~igledno se potrudil sopstvena slabost da ja neutralizira so iznao|aweto zaedni~ki stavovi so Peking koj{to isto taka ima vnatre{ni problemi od secesionisti~ki karakter. Ne samo {to Moskva dobi poddr{ka za akcijata vo ^e~enija, tuku, zaedno so kineskoto rakovodstvo, potpi{a izjava vo koja{to, me|u drugoto, se veli: "ima streme`i na me|unarodnata zaednica da & se nametne ednopolaren model na svetsko ureduvawe, obidi da se oslabi ulogata na OON i na Sovetot za bezbednost i vo Me|unarodnoto pravo, so koristewe na sila, pa i so voena, da se nametne tezata za prednostite na pravata na ~ovekot nad suverenitetot na dr`avata". Ova o~igledno se odnesuva na akcijata na NATO vrz Srbija koja{to Zapadnata alijansa nastojuva da ja institucionalizira kako "humanitarna", so {to se zaobikoluva pravoto na veto na postojanite ~lenki na Sovetot za bezbednost, me|u koi se i Rusija i Kina.

Sakale ili ne, svetskite stratezi }e mora da ja prifatat ramnote`ata na stravot od vremeto na bipolarizmot koga se sfati deka trkata vo nuklearnoto vooru`uvawe dostignuva besmisleni dimenzii so samoto toa {to teorijata na nuklearnoto odvra}awe ve}e gi poka`a svoite karakteritiki vo politi~kata realnost.

Denovive, ruskata Duma go otfrli duri i baraweto na Vladata na Putin za ratifikacija na Dogovorot za razoru`uvawe START-2 spored koj Moskva i Va{ington treba da gi namalat nuklearnite arsenali i da gi svedat na okolu 3.000 do 3.500 boeni glavi. Toj e ve}e ratifikuvan od strana na amerikanskiot Senat, vo dale~nata 1993 godina. Dumata izrazuva gri`a za nacionalnite interesi na Rusija, a tamu ve}e se vr{at podgotovki za novi izbori ~ii{to pobednici sigurno }e bidat poefikasni od bolniot Boris Elcin.