VINO@ITO

Pokraj generalnata depresivna situacija vo koja se nao|a ovoj del na Makedonija kade {to izgleda deka s# odi nadolu, a so toa izgleda nie sme se podaleku od Evropa ima i drugi posvetli momenti. Delovi na Makedonija ve}e se nao|aat vo Evropskata unija, a naskoro }e ja imame i edinstvenata makedonska politi~ka partija so pretstavnici vo Evropskiot parlament kade {to problemite povrzani so Makedonija }e mo`at da se postavat i da se razgleduvaat. Se nadevam deka pogodivte, se raboti za partijata na makedonskoto malcinstvo od Republika Grcija, Vino`ito. Na neodamne{nata Treta konferencija koja se odr`a vo blizinata na Lerin vo prisustvo na gosti i delegati od razni kraevi bea razgledani razni problemi i razmeneti iskustva za prodol`uvawe na borbata za emancipacija i ostvaruvawe na ~ove~kite prava na Makedoncite vo Grcija. Be{e napadnat gr~kiot dr`aven {ovinizam, a be{e istaknata i potrebata za zaedni~ka borba so gr~kite demokratski sili za podobruvawe na situacijata na malcinstvata vo dr`avata. Isto taka be{e poso~ena i novata opasnost vo gr~koto op{testvo od ultra-nacionalisti~kata sprega na komunistite i hristijanskite fundamentalisti. Eden od najzna~ajnite problemi so koi se sudira makedonskoto dvi`ewe e nadminuvaweto na svoevidnata mediumska blokada kade {to za Makedoncite namerno voop{to ne se pi{uva ili zboruva. Preobrazbata na seprisutniot makedonskiot kulturen identitet vo politi~ka volja be{e edna od glavnite temi na Konferencijata. Me|u na~inite kako toa da se ostvari se spomnaa i redovnoto izdavawe na vesnikot "Nova zora" kako i aktivnostite za formirawe na dvojazi~na radiostanica koja{to bi ja pokrivala celata teritorija na Egejska Makedonija. Zaradi golemiot broj na to~ki vo dnevniot red krajot na Konferencijata be{e odlo`en za dve nedeli. Pokraj re{enieto da se pro{iri upotrebata na makedonskiot jazik be{e izbrano i novoto Pretsedatelstvo. Site onie koi sakaat redovno da gi sledat aktivnostite na Vino`ito mo`at toa da go storat preku Internet na www.florina.org.

SEVERNATA GRANICA

Kako {to znaeme, granicata so Jugoslavija ili Srbija e s# u{te neodbele`ana i nema nekoi izgledi toa da se stori vo skoro vreme. Se ~ini deka novata delegacija vo pregovorite }e gi postavi pra{awata za manastirot "Sv. Prohor P~inski" kako i za Ka~ani~kata i Pre{evskata okolija. Vakviot pristap sekako e ne{to za koe{to treba da se raduvame. Na{ite argumenti i dokazi za toa deka ovie teritorii ni pripa|aat se ~inat mnogu cvrsti. Geografskite karti objaveni vo periodot neposredno po Vtorata svetska vojna poka`uvaat deka toga{ ne postoela dilema i ovie teritorii bile vklu~eni vo teritorijata na NR Makedonija. O~igledno e deka drugata strana nema da saka da gi prifati ovie argumenti i ne e realno da o~ekuvame deka ovoj problem naskoro }e se re{i. Ubavo re{enie bi bilo celiot slu~aj da se predade na me|unarodna arbitracija so ogled na toa deka imame silni dokazi i “tapii” koi ja doka`uvaat na{ata sopstvenost. Edinstvenata rabota {to me pla{i e na{eto neiskustvo, neume{nost i java{luk vo vodeweto na nadvore{nata politika, pa taka namesto da go re{ime problemot vo na{a korist da go izgubime i ona {to go imame.

SARDISANI

"Viznata" zavesa s# pove}e se spu{ta okolu Makedonija, svedo{tvo deka rabotite ne se kako {to treba. Kako {to pro~itavme vo pe~atotot naskoro verojatno i Bugarija }e mora da vovede vizi za nas taka zatvoraj}i gi izlezite na Makedoncite na site strani. Kako {to vidovme Bugarija be{e pokaneta da vleze vo EU vo vtorata grupa i nivniot pretsedatel vedna{ pobara ukinuvawe na vizite za svoite gra|ani. Nie, od druga strana, dobivme zaslu`ena lekcija od strana na EU deka so pravo, mestoto ni e vo takanare~eniot Zapaden Balkan so mo`nost za vlez duri po najmalku 20 godini. Ostanuva nejasno pra{aweto zo{to vladee vpe~atokot deka site zemji odat napred, a nie izgleda deka tapkame vo mesto ili ne daj Bo`e se vra}ame nanazad?

ANTINACIONALISTOT

Prodol`uvaat da pristignuvaat ~estitkite do porane{niot pretsedatel za “uspe{nata” borba protiv makedonskiot nacionalizam. Velat deka “Makedonija uspe{no gi odbegnala zamkite na nacionalisti~kata zaslepenost, se razvila vo stabilna dr`ava koja e prifatena od nejzinite sosedi i pridonesuva za stabilnosta vo regionot. "Se pra{uvam za koja li dr`ava se raboti? Makedonija nikoga{ ne patela od nacionalisti~ka zaslepenost. I za kakva stabilna dr`ava se zboruva? S# ona {to go gledame naokolu go doka`uva sprotivnoto. A, toa kako sme prifateni od sosedite site go znaeme. Site, pomalku ili pove}e ne n# priznavaat. Nekoj ni ja priznava dr`avata, a nacijata ne, nekoj ni ja priznava nacijata, no ne i granicata i taka natamu. Site n# stavaat vo nivnite golemodr`avni proekti. Neminovno se nametnuva sporedbata so deloto na Tu|man od Hrvatska. Toj navistina be{e nacionalist i zatoa denes negovata dr`ava e silna i stabilna i pokraj te{kotiite so koi se soo~uva. Sledete samo so kakva brzina Hrvatska }e se integrira vo evroatlantskite strukturi. Ne samo {to ekspresno }e izleze od poni`uva~kata grupa nare~ena Zapaden Balkan, tuku }e vleze vo NATO i EU, pobrzo od mnogu dene{ni kandidati, koi{to neodamna bea pokaneti za razgovori, za ~lenstvo. Mi ka`uvaat deka stranskite tajni slu`bi krstosuvale niz Makedonija i deka Makedonija denes nalikuva na po~etokot na ovoj vek koga sosedskite propagandi se vkrstuvale i se borele vo ovaa napatena zemja. Dali iljadnicite `rtvi za slobodna i nezavisna Makedonija go dale svojot `ivot za ona {to go imame denes?