|
Istorijata ne e samo minato DO KOGA MAZOHIZAM VO MAKEDONSKATA ISTORIOGRAFIJA? Pi{uva: Aleksandar DONSKI
O na {to me ~udi vo dobar del od makedonskata oficijalna istoriografija e faktot {to argumentite vo pravec na istra`uvawata vo vrska so anti~komakeodnskoto kulturno nasledstvo vo dene{nata makedonska nacija, s# u{te prestrogo se preocenuvaat. Ne bi imal ni{to protiv vakvata praktika, dokolku, od druga strana, istite tie istori~ari, lekoumno ne prifa}aat hipotezi, za koi{to i u~enik vo osnovno u~ili{te, so malku razmisluvawe, bi ja otkril nivnata plitkost. Ovde, pred s#, mislam na hipotezata, koja{to ve}e ja opi{avme, spored koja, nepismenite predci na dene{nite Makedonci od XIX i po~etokot na XX vek, navodno samite si gi "izmislile" narodnite tvorbi so anti~komakedonska sodr`ina, otkako prethodno (iako nepismeni!) pro~ituvale nekakov srednovekoven roman za Aleksandar Makedonski, i toa na tu| jazik (!?). Zna~i, vakvite gluposti mo`at da se prifa}aat i da se forsiraat, a dokazite za o~iglednata sli~nost (pa duri i identi~nost!) pome|u pove}e segmenti od anti~komakedonskiot kulturen korpus so dene{niot makedonski, s# u{te se otfrluvaat!Seto ova uka`uva na u{te edna nezavidna sostojba povrzana so odnosot kon makedonskata kulturna samobitnost. Bez re~isi nikakov kriterium, mnogu elementi od makedonskoto duhovno i materijalno opstojuvawe se proglasuvaat za tu|i, sekako pod vlijanie na stranskite (nedobronamerno nastroeni kon Makedonija) subjektivni tolkuvawa. Povtorno za mig }e se oddale~ime od temava za da poso~ime nekolku podrasti~ni primeri za ova.
Aristotel bil Makedonec! Legendarniot mitski kral i svira~ Orfej, iako bil roden vo Makedonija, za mnozinstvoto dene{ni neinformirani Makedonci e - "Grk" (!?) ili "Trakiec" (!?). Isto e i so filozofot Aristotel. Iako i toj e roden vo Makedonija od tatko Makedonec, za mnozinstvoto dene{ni Makedonci, toj si e - "Grk" (!?). Ovde sakam da spomnam deka poznatiot amerikanski politi~ar Storp Talbot, vo eden svoj napis za Makedonija, objaven vo 1992 godina ({to mi go isprati g. Jordan Gruev od Melburn), sosema jasno pi{uva deka Aristotel bil Makedonec! Zna~i, za svetskata kulturna javnost Aristotel e Makedonec, a za ovde{nite "u~eni" (no o~igledno - nedou~eni), Aristotel i natamu e "gr~ki filozof" (!?). Poznatite mitolo{ki Muzi, iako bile sozdadeni vo Makedonija od imaginacijata i svesta na anti~kite Makedonci (za koi, pak }e potsetime, deka tokmu od toga{nite Grci bile tretirani kako lu|e - barbari, koi{to zboruvaat na nerazbirliv jazik), vo pove}e publikacii, se pretstaveni kako "gr~ki bo`ici" (!?). Ist e slu~ajot i so bogot Dionis, za kogo navedovme dokazi deka i toj e sozdaden od imaginacijata i svesta na anti~kite Makedonci, koi, vo toa vreme, bile neprijateli na Grcite. No, i pokraj toa, za mnozinstvoto dene{ni Makedonci i ovoj bog e - "gr~ki" (!?).
Makedonkata Kleopatra Slavnata egipetska kralica Kleopatra Sedma, za mnozinstvoto dene{ni Makedonci e - "Egipjanka", iako i taa bila ~ista (i toa- rusokosa!) etni~ka Makedonka. Kako edna od brojnite ilustracii za ova }e go spomeneme izvadokot od svetski poznatata istoriska CD-Enciklopedija, pod naslov: "Chronicle Encyclopedia of History", (USA,1997). Vo ovaa Enciklopedija, vo poglavieto za Kleopatra Sedma (Chronology) ~itame:Vo 69 godina se rodila tretata }erka na eden od makedonskite faraoni na Egipet, Ptolemej XI.Nekoi istra`uva~i na istorijata na anti~kite Makedonci, kako {to e na primer germanskiot istori~ar Ulrih Vilken, smetaat deka krajna cel na Kleopatra Sedma i na nejziniot soprug rimjaninot Marko Antonie, vsu{nost bila obnovuvawe na Makedonskata Imperija od vremeto na Aleksandar Makedonski. I ne slu~ajno, Kleopatra svojot sin go krstila tokmu - Aleksandar! Ve}e go spomnavme slu~ajot so tatkoto na svetite Kiril i Metodija. Duri i vo delata na na{i seriozni istori~ari toj e evidentiran kako "Grk" (!?), iako bil roden vo IX vek vo Solun, za ~ij etni~ki sostav ve}e gi spomnavme svedo{tvata od X i od XII vek, vo koi{to ovoj grad e nare~en kako "najgolem grad na Makedoncite".Duri i za samite sveti Kiril i Metodija nekoi na{i istori~ari tvrdat deka bile "Vizantijci" (!?). Deka vakvoto tvrdewe e sosema besmisleno dovolno e da se potsetime deka vizantiski narod, vo etni~ka smisla na zborot, nikoga{ ne postoel! Op{to e poznata vistinata deka Vizantija bila etni~ki heterogena dr`ava, {to zna~i deka vo nea nikoga{ ne `iveel homogen i etni~ki profiliran vizantiski narod. Ottamu, svetite Kiril i Metodija i navistina bile Vizantijci, no samo vo dr`avna smisla na zborot, t.e. vo smisla deka bile `iteli na Vizantija. No, nikako ne smee da se ka`e deka tie bile "Vizantijci" vo etni~ka smisla na zborot, zatoa {to takov narod nikoga{ ne postoel. Sekako deka ova se odnesuva i na site ostanati Makedonci, koi se rodile vo vremeto koga so Makedonija vladeela Vizantija. Da se ka`e deka svetite bra}a bile etni~ki Vizantijci e isto kako da se ka`e deka site nie Makedonci, dodeka `iveevme vo Jugoslavija, sme bile etni~ki Jugosloveni, a toa e besmisleno i da se pomisli. Ist e slu~ajot i so poznatiot vizantiski car Justinijan. I toj, iako bil roden blizu Skopje, vo najgolemiot del na{i istoriski trudovi e zaveden kako - Vizantiec (!?).
Makedonskata dinastija vo Vizantija Etni~ki potomci na anti~kite Makedonci bile i izvesen broj vizantiski carevi. Imeno, poznato e deka izvesen broj potomci na anti~kite Makedonci svoevremeno bile naseleni na teritorijata na dene{na Trakija. Tokmu poradi toa, podocna, ovaa teritorija, zaedno so jugoisto~niot del od teritorijata na etni~ka Makedonija, bil nare~en "tema Makedonija". Vo ovaa tema (vizantiska administrativna oblast, z.m.), od redovite na doselenite potomci na anti~kite Makedonci, poteknuvale nekolku vizantiski carevi. Takvi se, na primer, carevite na vizantiskata makedonska dinastija, koja{to po~nuva so carot Vasilij Prvi Makedonski (867-886), a zavr{uva vo 1081 godina. Vo svetski poznatata amerikanska CD -Enciklopedija Encarta (SAD, 1998, naslov Basil I), ~itame:Vasilij Prvi (812-886), vizantiski imperator (867-886) i osnova~ na Makedonskata dinastija. Roden e vo Makedonija i poteknuval od selansko semejstvo (...). Najpoznat car od ovaa dinastija - krvni potomci na anti~kite Makedonci - bil tokmu carot Vasilij Vtori Makedonski - neprijatelot na srednovekovniot makedonski car Samuil! Ovie etni~ki Makedonci mnogu malku se izu~uvaat vo dene{nata istoriografija od aspekt na nivnata povrzanost so anti~komakedonskiot gen, najverojatno poradi faktot {to tie sepak `iveele nadvor od teritorijata na etni~ka Makedonija i vladeele so tu|a dr`ava (Vizantija), isto onaka kako {to i Makedoncite Ptolemei svoevremeno vladeele so Egipet i isto onaka kako {to Makedoncite Selevkidi vladeele so isto~noto Sredozemje. Potpolno ista sostojba imame i so vladeeweto na makedonskata dinastija vo Vizantija. I vizantiskite carevi od ovaa dinastija bile od genot na anti~kite Makedonci, bez razlika {to vladeele so etni~ki heterogena dr`ava i bez razlika {to, kako oficijalen jazik, go koristele gr~kiot jazik, koj toga{ bil slu`ben jazik vo Vizantija. Deka ovie carevi (isto kako i ptolemeite i selevkidite) ne go zaboravile svoeto makedonsko etni~ko poteklo zboruvaat pove}e fakti. ]e navedeme nekoi od niv. Kako prvo, ovde e imeto na nivnata dinastija - koe glasi "Makedonska". Ponatamu, vo nivno vreme, vo vizantiskata vojska, aktivna uloga igrala Makedonskata falanga. Se znae deka vizantiskiot car Konstantin (brat i naslednik na Vasilij Vtori Makedonski) odli~no vojuval so dolgo kopje ( M. Psellus, 1,14).Hrvatskiot istori~ar d-r Stjepan Antoljak ("Srednovekovna Makedonija", str. 212), povikuvaj}i se na trudovite na vizantiskiot istori~ar Skilica, pi{uva: Vo vizantiskata vojska bila svoevremeno vklopena Makedonskata falanga, kako {to pi{uva Skilica i taa, vo 1072 godina, u~estvuvala vo ograbuvaweto na nekoga{nata Samuilova prestolnina Prespa. Zna~i, Makedonskata falanga vo sklopot na vizantiskata vojska se borela protiv svoite sobra}a - naslednici na makedonskoto srednovekovno carstvo, poznato vo istorijata kako Samuilovo carstvo. (Prodol`uva) |
|