Po povod pismoto od Georgi Mladenov do g. Trajkovski

IZGUBENI ILUZII

Pi{uva: Eftim GA[EV

Denovive preku na{eto "Sonce", bugara{ot od makedonsko poteklo, g. Georgi Mladenov, gra|anin na Kan-ada (Toronto) izdava~ na Makedonsko-bugarskata revija "Vardar", so "otvoreno" pismo, se razbira, na bugarski jazik, mu se obrati na neustoli~eniot "Prezident na BJRM" g.2Trajkovski so neskrieni simpatii, predlozi i o~ekuvawa za ispolnuvawe na vekovnite makedonski "ideali". Avtorot na pismoto nastapuva so edna nedovetna retori~ka analogija: "Nie (se misli na makedonskite Bugari,z.m.) }e go barame ona koe{to go baraat Albancite, da bidat vo edna albanska dr`ava. I nie Slovenite od Makedonija koi{to celosno sme Bugari }e sakame da bideme vo edna bugarska dr`ava".

Zna~i, g. Mladenov ja do~ere~uva Makedonija: zapadno od Grup~in-Albanija, isto~no-Bugarija! Svoevidno prepovtoruvawe na istorijata od vremeto na Vtorata svetska vojna.

Taka misli zagri`eniot i zaslepeniot Bugarin, g. Mladenov, pa vo toj stil prodol`uva: "Sega pred Vas i pred gospodinot Petar Stojanov (Pretsedatel na Bugarija, z.m.) stoi zada~ata da najdete bezbolen na~in za na{eto obedinuvawe vo edna bugarska dr`ava. Za ovaa rabota Vie nemate potreba od ni~ie mislewe!?" Neverojatna patolo{ka iluzija: Bezbolna okupacija na Makedonija! Zarem navistina i so siot um g. Mladenov smeta deka suverena R. Makedonija, nacionalnata dr`ava na makedonskiot narod, koja{to sramno i bez skrupula ja imenuva BJRM, e "selo bez ku~iwa" ili selska meana vo koja{to mo`e sekoj koga saka da vleguva i izleguva; da ja prisvojuva i raskr~muva? Za toa, deka "sme site Bugari", eve za g. Mladenov eden relevanten fakt: na posledniot oficijalen popis na naselenieto vo R. Makedonija od 1994 godina kako etni~ki Bugari se izjasnile SAMO okolu 1.500 gra|ani, dodeka site ostanati "Sloveni" od Makedonija se deklarirale so svojata makedonska nacionalna pripadnost. Za uteha na g. Mladenov treba da se priznae deka vo R. Makedonija ima grst negovi soidejnici i sonarodnici-makedonski Bugari, zagovaraj}i go prepro~ituvaweto i spodeluvaweto na makedonskata istorija.

Mo{ne e interesno za makedonskata i po{irokata javnost, vklu~itelno i za bugarskata, kako g. Mladenov go zamisluva prakti~noto"bezbolno" obedinenie. Verojatno smeta na OP[T sanstefanski referendum i na cifrenata ekvilibristika, ili pak ima nekoj drug recept. Vo sekoj slu~aj iluzorno e da e komentiraat bolnite iluzii na eden bugarski emigrant, a kolku za potsetuvawe na makedonskata javnsot, eve ja i poslednata re~enica od otvorenoto pismo: "Zasega od Vas barame da ja predlo`ite takvata formula pred gospodata Stojanov i Kostov (bugarskiot Pretsedatel i Premier, z.m.). Treba da ja predlo`ite Vie i da bide predlo`ena taka, kako {to be{e predlo`ena od bugarskite akcioni komiteti vo april 1941 godina".

Od poslednava iluzija i aluzija proizleguva deka sudbinata na Makedonija e vo racete na Bugarija i bugarskite dr`avni velikodostojnici, za koi Makedonija e "najromanti~niot del od bugarskata istorija". [to se odnesuva do spomenatite famozni bugarski akcioni komiteti, eve kuso objasnuvawe. Se znae deka Bugarija za vreme na Vtorata svetska vojna kako trabant na fa{isti~ko-nacisti~kata koalicija, za nejzinata xandarskoteroristi~ka i okupatorskoizme}arska rolja na Balkanot, od firerot na Tretiot Rajh, Adolf Hitler, kako vremen podarok gi dobi pogolemiot del od Vardarska Makedonija, Ju`na Srbija i del od Egejska Makedonija. Povtoruvam, "vremenen", oti po makedonskoto pra{awe Hitler ima{e dve alternativni re{enija. Prvata opcija-samostojna Makedonija so Van~o Mihajlov, a vtorata - Makedonija vo sostav na Bugarija. Sudbinata na dvete antimakedonski opcii zavise{e od voenostrate{kata situacija na frontot, kako i od podani~ko poltronskoto povedenie na bugarskiot satelit vo odnos na globalnite barawa i potrebi na Germanija za vreme na vojnata. Voenite nastani ja preferiraa vtorata alternativa, a prvata vise{e kako Damoklov me~.

So razgromot na kralskata Jugoslavija vo aprilskata vojna, srpskata okupacija be{e zameneta so bugarskata, pri {to Bugarskiot centralen akcionen komitet so svoite potkomiteti vo site gradovi na Makedonija, pod inspiracija i organizacija na makedonskite trojanski emigranti od Bugarija vo sodejstvo na domorodnite petkolonisti go organiziraa pre~ekot na bugarskata okupatorska armija (18 april-20 maj 1941 g.) i pomo{ pri vospostavuvaweto na okupatorska administrativna, voenopoliciska i crkovna vlast. Ovoj komitet ima{e i svoj neformalen politi~ki koncept - paralelna lokalna administrativna uprava, ~ija kolaboracija bugarskata vlada ne ja prifa}a{e, pa otkoga se ispolni izme}arskata rolja, so vladino re{enie od 7 juli 1941 godina se ukina su{testvuvaweto na istiot. Ete, za kakov komitet me~tae g. Georgi Mladenov, kako instrument za povampireno sanstefansko obedinuvawe samo od grup~inskiot me|nik, a zapadniot del od Makedonija velikodu{no & se otstapuva na Albanija. [to e ova, g. Mladenov, ako ne e predavstvo na makedonskite dr`avni i nacionalni interesi!

Vakvite "osvobo`denija" i "obedinenija"; "oslobo|ewa" i "ujdediwewa" za makedonskiot narod se odamna svr{eni krvavi vremiwa, ~ii povampiruvawa, pottiknuvawa i pothranuvawa na sindormot na makedonskoto samouni{uvawe, sakaat da ja problematiziraat i destabiliziraat R. Makedonija. Da se nadevame deka najmakedonskiot kandidat za pretsedatel na dr`avata g. Trajkovski }e najde na~in da go prokomentira "otvorenoto" pismo na zagri`eniot i zlonamerniot g. Georgi Mladenov.