[to e su{tinata na protestite protiv STO vo Sietl?

BESMISLENOST VO SIATL

TOMAS L. FRIDMAN

Prezemeno od "New York Times"

Ima li ne{to poglupavo vo dene{nite vesti od protestite protiv Svetskata trgovska organizacija vo Sietl? Se somnevam vo toa. Ovie demonstranti protiv STO kako da se vo Noeviot ~un ili kako onie {to tvrdat deka zemjata e ramna plo~a, sindikalisti ili "japievci" koi{to ja baraat svojata droga od 60-tite, bidej}i protestiraat protiv pogre{na cel, so pogre{en alat. Eve zo{to:

Ona {to ja obedinuva masata demonstranti protiv STO e nivnoto sfa}awe deka nie sega `iveeme vo eden svet bez yidovi. Sistemot na studenata vojna od koj {totuku izlegovme, be{e izgraden vrz osnova na podelbi i yidovi; globalizacioniot sistem vo koj{to se nao|ame sega se gradi okolu integracijata i WEB - stranicite. Vo ovoj nov sistem, problemite na ~ovekovata sredina, kulturata, rabotnite mesta i rabotnite standardi mo`at mnogu polesno da te~at napred - nazad.

Sme{nata rabota za demonstrantite e deka tie nao|aat gre{ka vo ova i ja obvinuvaat Svetskata trgovska organizacija. STO ne e pri~ina za ovoj svet bez yidovi, toj e rezultat na STO. Kolku pove}e zemji trguvaat edna so druga, tolku pove}e tie imaat potreba od edna institucija koja{to }e gi postavi osnovnite pravila na trgovijata, a tokmu toa e ona {to go pravi STO. "Pravilata se zamena za yidovite - koga ne postojat yidovi, ti trebaat pove}e pravila", zabele`uva Mihael Mandelbaum, ekspert na Sovetot za nadvore{no-politi~ki pra{awa.

Bidej}i nekoi zemji se obiduvaat da gi iskoristat svoite sopstveni pravila za da izgradat novi yidovi protiv trgovijata, STO im presuduva na takvite slu~ai. Na primer, od takov karakter e slavniot sudir "fliper protiv GATT-zila" (STO porano be{e poznata kako GATT). Amerika ima pravila protiv fa}aweto na tuni so mre`i vo koi{to isto taka mo`at da se zapletkaat i delfinite; drugi zemji nemaat i tokmu tie drugi zemji gi obvinija SAD pred tribunalot na GATT, tvrdej}i deka na{eto insistirawe za sloboda na delfinite pretstavuva trgovska bariera! Demonstrantite protiv STO izvlekuvaat zaklu~ok deka Svetskata trgovska organizacija, na takov na~in, stanuva Golemiot brat koj ni ka`uva kako, voop{to, da `iveeme. Gluposti! Ona {to e sme{no e faktot deka demonstrantite sakaat STO da stane tokmu ona za {to tie ja obvinuvaat deka ve}e e - globalna vlada. Tie sakaat da postavat pove}e pravila - nivni pravila koi{to }e gi nametnat na{ite standardi za ~ovekovata okolina i trudot nad sekoj drug. Jas sum za takvi povisoki standardi i so vreme STO mo`e da bide sto`er za da gi zacvrsti niv, no taa ne e glavniot sto`er za da se dojde do niv. I sigurno e deka tie nema da se postignat so izgradba na novi trgovski yidovi. Sekoja dr`ava i kompanija koja{to gi unapredila sopstvenite standardi za ~ovekovata okolina i zakonite za trudot go napravila toa, bidej}i saka pogolema svetska trgovija, pogolema integracija, pove}e Internet, a ne pomalku. Ova se najdobrite sredstva {to gi imame za podobruvawe na globalnoto upravuvawe. Koj e eden od glavnite sovetnici za ~ovekovata okolina na "Dipon" denes? Pol Gilding - porane{niot {ef na Organizacijata na zelenite "Grinpis"! Kako mo`e toa da bide? Eden pretstavnik na "Dipon" mi re~e deka vo starite vremiwa, dokolku "Dipon" saka{e da izgradi hemiska fabrika vo eden grad, znae{e deka za toa, pred s#, mora da gi ubedi lokalnite sosedi. "Sega nie imame {est milijardi sosedi" - veli pretstavnikot na "Dipon", sakaj}i da ka`e deka toj znae vo svetot bez yidovi, dokolku saka, da izgradi hemiska fabrika vo edna dr`ava, toa }e go gleda sekoj aktivist za za{tita na ~ovekovata sredina. I duri ako taa fabrika pravi i najmalo zagaduvawe, ovie ekologisti toa }e go stavat na WWW na Internet i }e go ocrnat imeto na "Dipon", od edniot do drugiot kraj na Zemjata.

Neodamna, posetiv edna tekstilna fabrika vo [ri Lanka "Tajnata na Viktorija", za koja{to, vo pogled na uslovite, bi sakal moite sopstveni kerki da rabotat vo nea. [to go pravi toa "Tajnata na Viktorija" da ima tolku visok standard, bidej}i aktivistite {to se borat protiv eksploatacijata na trudot so mali nadnici, zapo~naa da mobiliziraat dovolno potro{uva~i da pritiskaat vrz fabrikata, dokolku taa ne gi primeni povisokite standardi, potro{uva~ite nema da gi kupuvaat nejzinite stoki. [ri Lanka e vo postapkata na donesuvawe nov zakon za avtorski prava, koj{to programerite na kompjuteri vo [ri Lanka go o~ekuvaa so godini za da gi za{titat sopstvenite inovacii? No, zo{to nov zakon sega? Bidej}i "Mikrosoft" & re~e na [ri Lanka deka nema da gi prodava sopstvenite proizvodi vo zemja so tolku slabi zakoni za za{tita na intelektualnata sopstvenost.

Ej, pa i jas sakam da go za{titam delfinot "Fliper". No, pra{aweto e kako? Dokolku demonstrantite vo Sietl zaprat so vikaweto, tie }e sfatat deka bile izmameni od la`nite vitezi od tipot na Pet Bjukanan, izmameni vo misleweto deka mo}ta odi zaedno so STO. No, toa ne e taka. Nikoga{ nema da ima globalna vlada koja{to }e gi nametnuva pravilata {to gi baraat demonstrantite. No, }e ima podobro globalno upravuvawe - vo za{titata na ~ovekovata okolina, intelekutalnata sopstvenost i trudot. Toa nema da go postignete so prifa}aweto na taktikata od 60-tite godini, vo svetot zasnovan vrz WEB - stranicite, nitu so blokiraweto na trgovijata, daveweto na globalizacijata ili dozvoluvaweto na STO da napravi pove}e yidovi. Toa e zada~a na glupavite.

Deneska pravime razlika so koristeweto na globalizacijata preku mobilizacija na mo}ta na trgovijata, mo}ta na Internet i mo}ta na potro{uva~ite da gi ubedat ili nateraat globalnite korporacii i dr`avi da gi zgolemat nivnite standardi. Nie }e go promenime svetot koga }e najdeme golemi igra~i koi{to }e gi napravat vistinskite raboti zaradi pogre{ni pri~ini. No, toa bara naporna rabota - izgradba na koalicija so kompaniite i potro{uva~ite i s# ona {to sleduva. No, toa ne e taka sme{no kako cirkusot so demonstraciite vo Sietl.