NA ^IJA STRANA SE GRCITE?

Klinton verojatno `ale{e {to se soglasi da odi vo Atina. No, pravej}i go najdobroto vo edna takva lo{a situacija toj go skrati svojot planiran dvodneven prestoj samo na 22 ~asa, za{titen zad najte{koto obezbeduvawe na negovoto patuvawe. No, kako i mnogu amerikanci ovie denovi toj verojatno ja napu{ti Grcija pra{uvaj}i "Vo sekoj slu~aj, na ~ija strana se nao|a ovoj narod"?

Dobro pra{awe! Ve}e e zabele`ano deka Grcija mo`ebi go izmislila Zapad, no nikoga{ iskreno ne mu pripa|a na nego. Vo momentot taa izgleda podaleku otsekoga{ od nejzinite sojuznici, kako evropskite, taka i amerikanskite.

Za vreme na vojnata za Kosovo, ispituvawata na javnoto mislewe poka`uva{e deka 96% od Grcite se protiv vojnata i akcijata na NATO paktot protiv Srbija. Bombi eksplodiraa vo pretstavni{tva i hoteli vo amerikanska sopstvenost vo Grcija. No}ni demonstracii, kompletno so prosrpski obele`ja od pana|urski tip, go ispolnija plo{tadot Sintagma vo srceto na Atina. Televiziskite stanici i site atinski vesnici site divo antiamerikanski, gi pokrivaa demonstraciite obilno kako tie da go predizvikale bombardiraweto na NATO vo Srbija; kosovskite begalci ne bea nitu spomnati, tuku ignorirani.

"Va{iot pretsedatel e kasapin", mi re~e edna mlada `ena vo Atina za vreme na kosovskata vojna i ako nekoj Grk ne se slo`uva so toa toj ne bi go ka`uval toa glasno. Dovolno ~udno bidej}i gr~kata Vlada glasa{e so drugite sojuznici na NATO vo prilog na bombardiraweto i obezbedi cvrsta, iako pasivna, poddr{ka za akcijata na NATO. ^udno s# u{te, no pronatovskiot stav na premierot Kostas Smitis be{e politi~ki popularen. Mo`ete da zamislite nekoja vlada koja spoveduva politika koja e sprotivna so 96% od narodot i kakva cena }e plati, no rejtingot na Simitis vo javnosta opadna za vreme na vojnata. Postoi eden prili~no cini~en metod vo ovaa sme{na situacija i toj poka`uva kolku daleku Grcija }e mo`e da odi za da go ostavi Balkanot zad sebe.

Grcija se nao|a na ju`niot vrv od Balkanskiot Poluostrov kade {to Evropa se spu{ta kon islamskiot Bliski Istok. Taa e siroma{na zemja so slavna antika, no so skore{noto minato, polno so osvojuvawa, zagubi, krvoprolevawa i gor~ini. Nejzinata politika, hrana i muzika se pobliski do Istanbul ili Damask, otkolku do London ili Pariz. Strasta premnogu ~esto go nadvladuva razumot. I balkanskata bolest - premnogu istorija, a ne dovolno vizii - e endemi~na. Amerikanskiot avtor Robert Kaplan koj `ivee{e vo Grcija napi{a deka eden milenium vladeewe na Vizantija i Otomanskata Imperija zna~i deka Grcija, isto kako Rusija, gi propu{ti site golemi nastani - Reformacijata, Renesansata, Prosvetluvaweto, koi ja sozdadoa skepti~nata i postudena zapadna misla.. Osven toa, Grcija kako drugite balkanski dr`avi se ~uvstvuva kako igra~ka vo racete na golemite sili, otsekoga{ osporuvana i maltretirana od dr`avi posilni od nea. Otkako be{e zavladeana od Rim, taa pomina re~isi 400 godini pod Otomanskata vlast. Italija i Germanija ja osvoija za vreme na Vtorata svetska vojna. Vo gra|anskata vojna {to usledi, samo amerikanskata pomo{ - Planot na Truman ja za~uva da ne stane komunisti~ka dr`ava kako nejzinite severni sosedi. Taka, re~isi samo pred 50 godini, gr~kata istorija se izdvoi od balkanskite normi. Za polovina vek taa stana sojuznik na Zapad, prvo preku NATO, potoa preku Evropskata unija. O~igledno 50 godini ne se dovolni da se zboguva od balkanskata tapoglavost, institktivniot nacionalizam, `rtvuvaweto, opsesijata so istorijata i refleksivnoto neprijatelstvo kon sosedite koi gi inspiriraa srpskite napadi kon ostatocite od porane{na Jugoslavija.

Koga zavr{i Gra|anskata vojna, SAD stanaa za{titnik i pomaga~ na Grcija i ottoga{ navamu stanaa fokus na nejzinata omraza.

Grcite se ubedeni deka Va{ington mu kumuval na dr`avniot udar vo 1967 godina, sproveden od gr~kite polkovnici koj dovede do sedumgodi{en period na grub fa{izam. Tie se ubedeni deka Va{ington ja ohrabril Turcija vo nejzinata invazija vrz Kipar vo 1984 godina, iako invazijata be{e predizvikana od progr~koto vostanie na ostrovot. Tie ja smetaat vojnata na NATO protiv Srbija ne kako odmazda za srpskata represija vrz kosovarite, tuku kako drug slu~aj na tepawe na obo`avatelite na Isto~noto pravoslavie vo Belgrad. Va{ington ne mo`e da ostane bez vina. Toj navistina napravi biznis so polkovni~kiot re`im i ne mo`e{e da ja odvrati Turcija, vtoriot sojuznik na NATO, od invazijata na Kipar. No, konvencionalnata mudrost na Grcija seto toa go frli vrz Soedinetite Dr`avi, otfrluvaj}i sekakva gr~ka odgovornost za ovie nastani.

Toa e e mo`ebi zaradi toa {to ova odbivawe da ja prezeme odgovornosta za nejzinite sopstveni problemi, a obvinuva sekoj od strana, {to ja pravi Grcija da bide najsu{tinska balkanska dr`ava. Toa isto taka go objasnuva gr~kiot {izofreni~ki stav sprema NATO za vreme na kosovskata vojna. Kako {to objasnuvaat mnogu gr~ki analiti~ari, Grcija ne mu se pridru`i na NATO za da pomogne vo zaedni~kata odbrana na Zapad, tuku za da napravi brana sprema Turcija, nejziniot golem neprijatel na Istok. Ako i dvete dr`avi ne bea vo NATO, tie verojatno }e bea vo vojna vo posledniov polovina vek i Turcija }e pobede{e. Taka, ne postoi osnovno sfa}awe za golemata misija na NATO, nitu ~uvstvo na odgovornost za zajaknuvaweto na NATO. Ako Grcija iskreno se protivi na bombardiraweto na NATO na Srbija, taa treba da izleze od NATO. No, ova nikoga{ ne e sugerirano, nitu od strana na `estokata antiamerikanska Komunisti~ka partija koja s# u{te vle~e 7 do 8% od glasa~ite. Ova od pri~ina {to mo`e da ja odvede Grcija oslabena pred Turcija, a za{titata od Turcija vsu{nost e gr~kata pri~ina za ostanuvawe vo ~lenstvo.

Simitis balansira{e na seto ova ostavaj}i go NATO cvrsto vo racete na Va{ington i Brisel koi se natprevaruvaa, dodeka na svoite drugari im ovozmo`uva{e da mu se potsmevnuvaat na NATO znaej}i deka nikoj ova nema da go zeme seriozno. Grcite gledaa so voshituvawe na ovoj akt na balansirawe i taka i aplaudiraa na politikata koja vo javnosta 96% od niv ja osuduvaat!

Grcija e najnepostojanata od site sojuznici, kako vo NATO (kako i Turcija taa obezbeduva voena sorabotka so nejzinite ~lenki) i vo Evropskata unija (drugite Evropjani dodavaat deka im e `al {to tie ja ostavija Grcija da ostane vo nea). Pomo{ta od EU iznesuva 3% od gr~kiot nacionalen dohod, no Grcite se edinstvenata dr`ava vo EU so re~isi nikakva ekonomija {to }e ja kvalifikuva vo ~lenstvo vo edinstvenata valuta na EU - evroto.

Na eden ~uden na~in, uspehot na Zapad da ja za~uva Grcija od komunizmot samo gi vlo{i rabotite. Od 1981 do 1989 za vreme na umiraweto na komunizmot, Grcija be{e predvodena od premierot Andreas Papandreu, nekoga{en amerikanski gra|anin i profesor po ekonomija na Severozapadniot univerzitet koj gi gale{e teroristite, im se udvara{e na Libiecot Muamer Gadafi i Romanecot Nikolae ^au{esku, narekuvaj}i ja Amerika "metropola na imperijalizmot".

Koga komunizmot padna, gr~kite gra|ani patuvaa severno kon dr`avite kako Bugarija i Romanija za da vidat {to tie propu{tija pod za{titata na NATO. Toa be{e {ok - no ne dovolno golema pri~ina da predizvika miewe na sovesta.

"Tie sfa}aat deka nie sme sre}ni {to sme so Zapadot", veli eden novinar vo Atina koj se smee{e na ovoj stav dodavaj}i deka ne bi mo`el da spie od kritikite vo pe~atot. "No nikoj ne veli javno deka nie sme sre}ni. Pove}eto lu|e ovde se levo orientirani i te{ko im e da go ka`at toa".

Grcite ~esto se `alat deka tie se edinstvenata dr`ava vo NATO ~ii{to granici ne se sigurni. Kako pove}eto balkanski dr`avi, no ne i kako zapadnoevropskite, Grcija gi prezira i se pla{i od nejzinite sosedi. Grcija i Turcija imaat seriozen konflikt okolu egejskite ostrovi. No, Grcija isto taka gleda teritorijalni zakani od Albanija i Makedonija, i dvete so katastrofalni ekonomii koi bi mo`ele da zapo~nat da & se zakanuvaat na Grcija.

Ovie konflikti ja dr`at Grcija kako vo lonec koj vrie koj se preleva sekoga{ koga }e se pojavi problem vo regionot kako {to be{e toa za vreme na Kosovo. Obvinuvawata brzo se podignuvaat kako pri~ina za ovoj problem, vo ovoj slu~aj Klinton i muslimanite kosovari. Razumot izostanuva, a demonstrantite se upatuvaat na ulicata.

Vo periodot po studenata vojna Grcija bi mo`ela da bide luksuz {to Zapad pove}e ne }e mo`e da si go dozvoli. Postojat balkanski dr`avi kako Bugarija i Romanija koi se `elni da mu se pridru`at na Zapad vo sekoj pogled i da mu dadat na NATO pogolema pomo{ vo kosovoskata vojna otkolku taa {to ja dade Grcija. Pravedno e za Zapad da im ka`e na Grcija deka ja za{titil nea od Stalin i od Turcija i deka toj o~ekuva za vozvrat ne{to pove}e otkolku besotilaci.

Pove}e balkanski dr`avi, osven Srbija, jasno sakaat da mu se pridru`at na Zapad. Grcija ve}e se nao|a tamu. No, samo od predostro`nost i mo`ebi privremeno. Rasposlani me|u Evropa i Bliskiot Istok tie realno nemaat odlu~eno na kogo mu pripa|aat. Eden den nivnite o~ajni sojuznici }e gi sredat rabotite za niv.