Voveduvaweto bilo sve~eno i slavno. Od Nazaret do Erusalim patuvale tri dena. Napred odele devojki, koi vo racete dr`ele zapaleni sve}i i obrazuvale "venec od sjajni zvezdi". Zad niv, zaedno so svoite roditeli, koi ja dr`ele za race, ~ekorela ubavata, ne`na i mala Marija, "ukrasena so carski odela i ukrasi, kako {to & dolikuva na carska }erka, nevesta Bo`ja". Po niv odele rodnini i prijateli. Site vo racete dr`ele zapaleni sve}i.

Angelite nevidlivo ja pridru`uvale i peele angelski pesni. Horot od devojki, peel psalmi od sv.prorok car David. Stignale pred erusalimskiot hram, pred koj imalo petnaeset skali. Roditelite ja podignale Deva Marija na prvata skala. Stapnala na prvata skala "najgolemata pomo{ni~ka za steknuvawe nave~no bla`enstvo i carstvoto na Gospod Isus Hristos". Stapnala i prodol`ila sama niz site skali, a na poslednata ja pre~ekal prvosve{tenikot Zaharie i ja vnesol vo najsvetoto mesto na hramot, vo "Svetiwata nad Svetiwite", tamu kade {to se krie golemata Bo`ja tajna. Vo toa najsveto mesto kade {to se nao|al `ezelot, manata, zlatnata kadelnica, tamu kade {to se krie "tajniot `ivot na @iviot Hristos". Vo Bo`jiot hram ja vovel nebesniot Car, Ute{itelot, Duhot na vistinata. Za toa ni svedo~i svetata Pravoslavna crkva preku pesnite: "VO SVETIWATA NAD SVETIWITE SE VOVEDUVA SO SVETIOT DUH SVETATA I BESPREKORNA". Pri nejzinoto vovedenie nevidlivo ja pridru`uvale i & peele angelite Bo`ji. Deva Marija vo hramot ostanala devet godini. Roditelite ~esto ja posetuvale. No, srceto na Deva Marija bilo raneto, do`ivealo golema bolka. Nejzinite roditeli se upokoile. Ostanala, sira~e. No, Bog nikoga{ ne ja ostavil sama. Bdeel nad nea so seta svoja milost i qubov i & ispratil Bo`ji Angel da ja hrani. Taa e i prvata devojka koja se zavetila na devstvenost do krajot na `ivotot. No, zakonot vo Izrael ne go dozvoluval toa. Zatoa, koga napolnila dvanaeset godini, za da prodol`i da `ivee vo nevinost, devstvenost i ~istota i da mu slu`i na Boga, od manastiriot ja odnele vo ku}ata na starecot sv. Josif, "prividno zakonot da go ispolni". Angelite se voodu{evuvale {to "Taa gi nosi znacite na ve~na ~istota i ima takvo telo, kon koe nikoga{ nema da se pribli`i nikakva grevovna ne~istotija". I kako {to pi{uva protojerej Aleksandar [meman "Preku nea, preku taa potpolno nepoznata galilejska Devojka, }e po~ne da se izvr{uva tajnata na spasenieto na svetot,...preku nea vo svetot }e zacari Dete, koe zasekoga{ }e gi pobedi site sili na zloto". Deva Marija go rodila bo`jiot Sin, {to zna~i RA\AWE I OBNOVA NA NOV @IVOT. Smrtta prestanala da bide beznade`en kraj, VO SVETOT PO^NALO VREMETO NA VOSKRESENIETO, nastapil nov den. Zatoa ovoj praznik e simbol na ~ove~kiot `ivot vo negovata naso~enost kon dobro i ubav kraj. Zatoa toj golem Bogorodi~en praznik, zasekoga{ ostanuva kako praznik na svetlosta, radosta, i spasenieto na svetot. Vo tekot na ovaa nedela, na 29-ti noemvri se proslavuva SVETIOT APOSTOL I EVANGELIST MATEJ. Matej bil sin Alfeev. Po profesija najprvo bil mitnik, carinik, sobira~ na danok. Matej stanal i ostanal veren Hristov u~enik, koj so plamena qubov i vera vo Hrista, go propovedal Evangelieto vo Erusalim i negovata okolina, a podocna i vo Midija, Par~ija, Etiopija, Persija, Sirija i vo Makedonija. Vo gradot Mirmen izgradil Crkva. Tamu za episkop go postavil svojot sopatnik Platon. Matej krstil pove}e lu|e koi poveruvale vo Hrista. Ja krstil `enata i sinot na knezot od Etiopija. Knezot zaradi toa se nalutil i go izlo`il na najte{ki izma~uvawa. Bo`jiot sluga se pomolil na Boga i go predal svojot Duh. Toj ja pobedil smrtta i se preselil kaj svojot u~itel vo nebesnoto carstvo. Knezot naredil "teloto na ma~enikot da se polo`i vo oloven sandak i da se frli vo more". No, so Bo`ja sila, utredenta, na morskiot breg, blizu do knezoviot dvorec, mo{tite na svetitelot bile izneseni na kopno. Toga{ knezot poveruval vo Boga, se krstil, primil prezviterski ~in, a podocna i episkopski. Sv. Matej bil vistinski svedok na Hristovoto u~ewe.