MAKEDONCITE VO BUGARIJA

Pi{uva: Plamen GORSKI

  • Vo vtorata polovina od XIV vek, Makedonija potpadna pod tursko ropstvo koe{to trae{e do 1912 godina, koga vo Prvata balkanska vojna, balkanskite sojuznici ja pobedija Turcija i ja nateraa da se povle~e od ovie prostori. Pred taa vojna Makedonija be{e cela i nepodelena vo ramkite na turskoto carstvo. Novite gospodari po vojnata ja podelija me|u sebe

Toga{ pod Bugarija potpadnaa Makedoncite od Odrinsko, Makedoncite- pomaci, pirincite i primorcite. Okupacijata na Makedonija bila ozakoneta na Konferencijata vo Bukure{t, vo 1913 godina, koga Bugarija morala da im otstapi nekoi delovi od zemjata koi{to porano gi okupirala. Po Konferencijata vo Pariz vo 1919 godina, taa morala da & ja otstapi i Strumica na Jugoslavija. No, i pokraj site ovie otstapki i denes, po tolku izminati godini, vo taa dr`ava s# u{te ima golem del od makedonskata zemja no, ima mnogu Makedonci koi{to `iveat tamu pod nejzina vlast. Se pretpostavuva deka denes vo Bugarija ima okolu 3.000.000 gra|ani od makedonsko poteklo. To~nata brojka nikoj ne ja znae za{to vo poslednite popisi na Makedoncite ne im bilo dozvoleno da se izjasnuvaat za svojata nacionalna pripadnost. Vo popisite od 1946 i 1956 godina, tamo{nata vlast go priznala postoeweto na Makedonci na svojata teritorija, samo vo Pirinska Makedonija. Osven vo svojot roden kraj, mnogu Makedonci `iveat i vo drugi delovi na dr`avata, no najmnogu gi ima vo gradovite. Najbrojni se vo Sofija kade {to `iveat pove}e od 500.000 gra|ani od makedonsko poteklo. Osven avtohtoni Makedonci, vo Bugarija ima i mnogu doselenici od drugite delovi na zemjata koi{to begale od terorot {to nad niv go sproveduvale Grcija i Srbija (Jugoslavija). Nekoi od niv se doselile po potpi{uvaweto na dogovorot me|u Grcija i Bugarija vo 1924 godina. Toga{ vo etni~koto ~istewe {to go sproveduva{e Grcija vo Egejska Makedonija, iljadnici Makedonci se isterani od svoite rodni ogni{ta. I vo pedesetite godini imalo etni~ko ~istewe vo Egejska Makedonija, no toga{ brojot na isteranite bil pomal. Niv, bugarskata vlast gi pre~ekuvala so parolata deka tie se "bra}a Bugari", {to e vo sklad so stogodi{nata golemodr`avna teorija deka makedonskiot narod ne samo {to ne postoi, tuku e del na bugarskiot narod. Ne treba da se zaboravi i vekovnoto dejstvo na vrhovistite. Vo Bugarija i denes ima politi~ari koi ne mo`at da se odlepat od stariot {ovinizam. Tie treba samo da gi pro~itaat iska`uvawata na nekoi oficijalni li~nosti, po~nuvaj}i od nivnite knezovi i kralevi, dokumentite {to se izlezeni od nivniot parlament, rezultatite od popisite vo 1946 i 1956 god., izjavite na nivni javni li~nosti, do iska`uvawata na obi~nite gra|ani. Ima mnogu napi{ani fakti koi{to zboruvaat za postoeweto na Makedoncite vo taa dr`ava. Vo mart 1878 godina, Rusija i Turcija, vo San Stefano, potpi{aa Miroven dogovor so koj bilo sozdadeno Kne`evstvoto Bugarija koe{to trebalo da se prostira i na teritoriite na Srbija, Albanija i Makedonija. Ovoj Dogovor imal kus vek. Nekolku meseci potoa, golemite sili na Konferencijata vo Berlin, sklu~ile nov dogovor so koj Kne`evstvoto teritorijalno bilo namaleno. I pokraj s#, sonot za golema sanstefanska Bugarija s# u{te tlee vo glavite na nekoi bugarski politi~ari. Toa bila i pri~inata Bugarija da vleze vo voeni avanturi koi{to bile mnogu {tetni za nea.

Polo`bata na Makedoncite koi{to `iveat vo Bugarija e mnogu te{ka. Vo nivnite krai{ta ne se investiralo vo stopanstvoto, a se znae zo{to. Tie celiot `ivot se izlo`eni na pritisok za da se bugariziraat.

Isklu~ok e kusiot period, vedna{ po Vtorata svetska vojna, koga na ~elo na, dr`avata be{e Makedonecot Georgi Dimitrov, koj sozdade kulturna avtonomija vo Pirinska Makedonija. Iako samo za Pirincite, a ne i za drugite mnogu pobrojni Makedonci, plodovite na kulturnata avtonomija }e ostanat kako spomen i primer oti takvo ne{to nema da do`iveat i Makedoncite pod vlasta na drugite gospodari. Paradoks i vistina, polna so fakti, e deka Makedoncite vo Bugarija gi zagubija svoite prava i slobodi, iako Me|unarodnoto javno pravo toa ne go dozvoluva, no toa go dozvoluva dr`avniot {ovinizam. Borbata protiv nego e te{ka oti se pokriva so integritetot na dr`avata. Vo slednite godini zapo~nal zasilen teror nad makedonskite patrioti. Nemalo zatvor vo dr`avata, vo koj ne ~maele osudeni i neosudeni Makedonci, a nikoga{ ne treba da se zaboravat ubienite borci za makedonskoto delo.

Vo ranite devedesetti godini od vekov, ednoumieto vo Bugarija e otfrleno. Makedoncite koi{to `iveat tamu, poveruvaa oti demokratskite pravila, pridobivki i slobodi va`at i za niv. Tie ja sozdadoa partijata OMO "Ilinden" ~ija cel be{e ekonomski razvoj i borbata za ~ovekovi prava i slobodi. Za `al, nejzinata dejnost nabrzo be{e zaprena. Valkanite igri na novite demokrati, zadoeni od stariot {ovinizam, izlegoa na videlina. No, Makedoncite, takvi kakvi {to se, ne potkleknaa, tuku naprotiv, tie s# u{te pouporni, poborbeni i po dolgo vreme na borba za svoite prava i slobodi, uspeaja vo toa nivnata partija da bide registrirana. Navistina, vo toa mnogu pomogna, so svojata presuda, Sudot za ~ovekovi prava pri Sovetot na Evropa komu prethodno mnogu mu pomognale aktivistite na OMO "Ilinden" so mnogu podatoci.

Vo ponovo vreme odnosite me|u Republika Bugarija i Republika Makedonija zna~itelno se podobreni, a toa sozdava ubava mo`nost za podobruvaweto na polo`bata na Makedoncite vo Bugarija. Makedonskata Vlada ima ustavno pravo i dol`nost (~l. 49) da im pomogne, a mo`ebi i bugarskata }e saka da se poka`e pred Evropa, so podobar odnos kon svoite gra|ani so makedonsko poteklo. [to }e bide, }e poka`e vremeto.