|
Istorijata ne e samo minato GRCITE GI FALSIFIKUVALE IMIWATA NA MAKEDONSKITE BOGOVI Pi{uva: Aleksandar DONSKI
P rodol`uvame so izvadoci od mojot neobjaven rakopis "Anti~koma-kedonskoto nasledst-vo vo dene{nata makedonska nacija".Vo minatite dva broja navedovme citati od stranski u~eni, spored koi, Dionis, Muzite i Orfej bile makedonski bo`estva. Spomnavme i nekolku makedonski bo`estva, koi voop{to gi nemalo kaj Grcite. Spomnavme i makedonski bo`estva so gr~ki imiwa, no so makedonski epiteti (kako na primer: Makedonskiot Ares i sl.). Ottamu, nekoj mo`ebi }e zabele`i deka ova sepak bile samo gr~ki bo`estva, na koi, Makedoncite samo im stavale svoi epiteti, no deka toa ne mora da zna~i deka tie bo`estva bile makedonski. [to ako Grcite spomnuvale "makedonski Ares", koga sepak se raboti za Ares, a Ares e "gr~ki bog", zarem ne? Za da odgovorime na ovie zabele{ki, }e se poslu`ime so komparativen pregled na narekuvawata na bo`estvata na ostanatite narodi so koi toga{nite Grci doa|ale vo dopir. Ako se pogledne opisot na ovie bo`estva vo toga{nite gr~ki hroniki, sekade }e se zabele`i deka i nivnite imiwa se grcizirani. No, da go objasnime ova so nekolku primeri. D-r Nade Proeva vo svojata kniga "Studii za anti~kite Makedonci" (Skopje, 1997, str. 157), nudi eden mnogu interesen primer. Taa prilo`uva dokazi deka anti~kite Grci duri gi pogr~uvale i imiwata na tu|ite bo`estva, koi{to nemale nikakva vrska so gr~kata mitologija. Kako dokaz za ova taa prilo`uva komparativen pregled na eden originalen kartaginski dokument i na negoviot prevod na gr~ki jazik, napraven od Polibij vo 215 godina pred Hrista. Pritoa, vo gr~kiot prevod na ovoj dokument, sosema jasno se zabele`uva deka imiwata na semitskite bogovi {to gi slavele Kartagincite, ne samo {to ne se pretstaveni so nivnite originalni imiwa, tuku i se zameneti so imiwata na gr~kite bo`estva(!?). U{te pointeresen e slu~ajot so Herodot. Pi{uvaj}i za Arapite, toj tvrdi deka nivni najva`ni bo`estva bile Bahus i Uranija (!?), {to sekako deka voop{to ne odgovara na vistinata. No, vo prodol`enie, samiot Herodot si oponira sebesi. Za Arapite toj objasnuva deka: "Bahus na nivniot jazik go vikale Orotal, a Uranija, Alilat". Zna~i, ovde ne stanuva zbor za nikakvi Bahus i Uranija, tuku za arapskite bo`estva Orotal i Alilat, koi{to Herodot (so cel da im gi pribli`i na gr~kite ~itateli), samoinicijativno gi preimenuval Bahus i Uranija. Toa e fenomenot na Interpretato Graeca. Toa e isto kako koga vo dene{nive stranski prikazni, {to na{ite stari im gi raska`uvaat na svoite vnuci, stranskite toponimi (no i drugi nazivi), raska`uva~ite samonicijativno gi zamenuvaat so doma{ni, so cel da im gi napravat pobliski na decata. Pritoa se vodi smetka doma{niot poim, barem pribli`no, da asocira na stranskiot. Na primer, ako se raboti za golem grad, toga{ toa e Skopje, ako se raboti za reka, toa e Bregalnica i sl. Isto taka pravel i Herodot (no i site ostanati anti~ki hroni~ari). Vo slu~ajov, arapskite bo`estva Orotal i Alilat go potsetuvale na negovite Bahus i Uranija i toj taka im gi pretstavil na svoite ~itateli, iako tie bile ne{to sosema razli~no.
I ARIJAN GI GRCIZIRA STRANSKITE IMIWA Inaku, za religijata na Arapite pi{uval i Arijan (cit. delo, str. 382), koj, pak, tvrdel deka Arapite slavele samo dva boga, i toa: Uran i Dionis (!?). Sekako deka nitu ova ne odgovara na vistinata. Od kade "gr~ki bo`estva" kaj Arapite? Tie toga{ nemale nitu slu{nato za ovie bo`estva, a kamo li da gi slavat istite! Vakov e slu~ajot i so egipetskoto bo`estvo Apis, za koe Herodot pi{uva deka Grcite go vikale Epafus. Op{irno opi{uvaj}i gi sostojbite vo Egipet, Herodot veli: "Vo vremeto koga Kambises pristigna vo Memfis, kaj Egip}anite se pojavi bogot Apis. Apis e bog {to Grcite go vikaat Epafus". I za ostanatite egipetski bo`estva se upotrebeni gr~ki epiteti i nazivi (Egipetska Atena i sl.), a poznatata egipetska bo`ica Izida Grcite ja narekuvale Egipetska Afrodita (A. Vajgal, cit. delo, str. 251). Ist e slu~ajot i so libiskite bogovi. Herodot gi opi{uva obi~aite na libiskoto pleme Ausijani, za koi pi{uva deka ja slavele bo`icata Minerva (!?), {to isto taka ne odgovara na vistinata. Me|utoa, vo prodol`enie Herodot povtorno objasnuva deka taa bo`ica ne se vikala Minerva, tuku deka taa si bila originalna ausijanska bo`ica, koja samo imala sli~ni karakteristiki na gr~kata Minerva. Herodot pi{uva: "Ausijanite sekoja godina odr`uvaat proslavi na bo`icata Minerva... Tie velat deka ovie rituali gi nasledile u{te od svoite predci i deka preku niv, tie ja slavat svojata bo`ica, koja e ista kako Minerva (Atena) kaj Grcite". Spored ova izleguva deka, em Ausijanite ja slavele Minerva, em taa bila nivna originalna bo`ica, nasledena od nivnite predci, {to e sosema nelogi~no. Vo prodol`enie Herodot gi opi{uva ovie libiski (ausijanski) rituali i, od ovoj opis, sosema jasno gledame deka stanuva zbor za ne{to sosema nepoznato vo gr~kiot svet vo odnos na gr~koto slavewe na Minerva (Atena). Zna~i na originalnata libiska (ausijanska) bo`ica, Herodot samoinicijativno & go smenil imeto vo Minerva, so cel da im go pribli`i na svoite ~itateli. I za domorodcite vo Etiopija Herodot pi{uva deka gi slavele Bahus i Jupiter, {to isto taka ne odgovara na vistinata. Kojznae kako se vikale ovie etiopski bo`estva {to Herodot la`no ni gi pretstavil kako Bahus i Jupiter. Sli~no pi{uva i gr~kiot istori~ar Arijan (cit. delo, str. 109), koj pi{uva deka `itelite na persiskiot grad Magarsus ja slavele lokalnata Atena, iako se znae deka Persijancite si imale sopstvena religija, razli~na od gr~kata. Arijan (str. 235), duri si dozvolil da napi{e i deka li~no persiskiot kral Darie Treti, otkako bil celosno porazen od Aleksandar Makedonski, navodno mu se pomolil na - Zevs (!?), iako se znae deka persiskiot vrhoven bog se vikal Marduk ili Bel, a ne Zevs. Duri i za Indijcite od gradot Aornos, za koi se znae deka go slavele bogot Kri{na, Arijan zapi{al deka go slavele Herakle(!?) i pritoa veli deka toa ne bil Tebanskiot, nitu pak Egipetskiot Herakle (!?), tuku nekoj tamo{en. Zna~i i bogot Kri{na, Grcite go prekrstile vo Herakle. Arijan (str. 257) pi{uva i deka Indijcite od Nisa go slavele Dionis (!?), {to e sme{no duri i da se pomisli. No, ne bil takov slu~ajot samo so starogr~kite istori~ari. Taka pravele i istori~arite od drugite narodi. Taka, na primer, latinskiot istori~ar, Kvintij Kurtij Ruf, vo svoeto delo "Istorija na Aleksandar Makedonski", re~isi za site bo`estva {to gi spomenuva (kako bo`estva koi gi slavele anti~kite Makedonci), gi koristel isklu~ivo latinskite imiwa. Taka, vo negovoto delo ~itame deka, toga{nite Makedonci, navodno go slavele Jupiter (a ne Zevs), kako vrhoven bog. Na edno mesto toj duri zapi{al deka vo Makedonija bil izgraden hram na:"Jupiter Olimpiski" (!?). Ponatamu, toj pi{uva deka Makedoncite ja slavele Junona (a ne Hera), kako vrhovna bo`ica, dodeka bo`icata Atena, toj ja spomenuva kako Minerva. Pi{uva i deka Makedoncite go slavele Neptun (a ne Posejdon), Dijana (a ne Artemida), Liber (a ne Dionis), Mars (a ne Ares) Viktorija (a ne Nike) i taka natamu. Duri i za Persijancite, Kvintij Kurtij Ruf napi{al deka go slavele Jupiter (cit. delo, str. 118), {to sekako deka ne odgovara na vistinata. Ponatamu, mnogu interesno e toa {to Kvintij Kurtij Ruf parite na anti~kite Makedonci od vemeto na Aleksandar Makedonski, gi imenuva kako denari! Toj spomenuva edna izjava na Aleksandar Makedonski, vo koja, toj zboruval za nagraduvaweto na oslobodenite, od persiska vlast, robovi, pri {to im rekol: "Jas ve}e zapovedav da vi se dodeli dobitok, {to }e ve vozi i sekomu od vas da mu se dadat po iljada denari"... (K. K. Ruf, cit. delo, str. 222).
"DENARITE" KAJ ANTI^KITE MAKEDONCI!? Kvintij Kurtij Ruf i podocna gi spomenuva denarite kako pari na anti~kite Makedonci od vremeto na Aleksandar Makedonski. Za vreme na prestojot na Makedonskata vojska okolu Kavkaz, do{lo do nedostig na hrana, koja, vo takvi uslovi, skapo se prodavala. Vo vrska so ova K. K. Ruf, pi{uva: "Sokot od susam ~inel dveste i ~etirieset denari za edna amfora, medot trista i devedeset, a vinoto trista denari". (K.K.Ruf, cit. delo, str. 297). (Da se oddale~ime malku od temava za da konstatirame deka toga{nite makedonski "denari" o~igledno deka bile daleku povredni od sega{nive). Osven vo religijata, starogr~kite istori~ari praktikata na grcizirawe ja primenuvale i kaj toponimite. Taka, na primer, Arijan golemata srednoaziska planina Hindu-Ku{ ja zapi{al kako Indiskiot Kavkaz itn. No, da se vratime na makedonskite bogovi. Sega mislam deka e pove}e od jasno oti i nekoi od ovie bogovi bile ~isti makedonski, no preku spomenatata Interpretato Graeca, tie stanale gr~ki(!?). Taka makedonskiot bog na vojnata stanal makedonskiot Ares itn. Kakvo bilo originalnoto ime na ovoj makedonski bog zasega ne znaeme, isto kako {to ne gi znaeme ni originalnite imiwa na etiopskite bogovi, {to Herodot gi zapi{al kako Bahus i Jupiter, i isto kako {to ne go znaeme ni originalnoto ime na spomenatata libiska bo`ica, ~ie ime Herodot go zapi{al kako Minerva. Zna~i, ako postoi libiska Minerva ili etiopski Bahus i Jupiter (za koi so sigurnost se znae deka ne pretstavuvale nikakvi gr~ki bo`estva), toga{ e jasno deka postoi i makedonski Ares, koj ne bil nikakov Ares, tuku zaseben bog, koj (isto kako i etiopskite, libiskite i egipetskite bo`estva), ostanal do na{evo vreme zapi{an preku fenomenot Interpretato graeca.No, dene{nata gr~ka propaganda go premol~uva ovoj podatok. Gr~kite propagandisti tvrdat deka site makedonski bogovi vsu{nost bile "gr~kite", a kako dokaz za ova gi spomnuvaat sopstvenite narativni izvori (i podocne`nite prepisi na podatocite od niv), vo koi, ovie bogovi, i navistina se pretstaveni kako gr~ki. No, po ovaa logika, gr~kite propagandisti bi trebalo da tvrdat deka i Egipjanite, Libijcite, Etiopjanite i drugite narodi bile Grci, zatoa {to i nivnite bogovi vo gr~kite narativni izvori se pretstaveni kako gr~ki, t.e. so gr~ki imiwa. E, tuka gr~kite propagandisti mol~at, a zboruvaat samo koga se vo pra{awe Makedoncite. Osven vo religijata i vo umetnosta postojat izrazeni razliki pome|u Makedoncite i ostanatite anti~ki sosedi, koi detalno gi ima obraboteno d-r Nade Proeva (cit. delo, glava VIII: Umetnost).Ovde nakratko }e se zadr`ime na razlikite vo arhitekturata. Taka, na primer, Eugen Borza pi{uva deka edna od glavnite karakteristiki na makedonskata umetnost bilo sozdavaweto iluzija. Ovde ~itame: "Arhitekturata na fasadata ne e strukturna (kako kaj Grcite), tuku taa e striktno ornamentirana. Glavniot arhitektonski princip e kreiraweto na iluzija". I ponatamu: "Ne samo {to Makedoncite gi razvija 'iluzornite fasadi', tuku tie isto taka dostignaa visok dostrel vo polihromatskoto slikawe, a go dostignaa i vrvot vo arhitektonskite karakteristiki, pokrivaj}i gi yidovite i tavanite so razli~ni dizajni. Vo slikarstvoto isto taka e zastapen principot na sozdavawe iluzija, a brojnite dekorativni arhitektonski karakteristiki, koi bile raboteni vo kalap vo reljefite na gr~kite objekti, vo makedonskite grobnici bile raboteni direktno vrz gipseniot malter". Dali ova tipi~no makedonsko sozdavawe iluzija vo umetnosta ne e podocna prezemeno i od slavnite makedonski kopani~ari? Da go ostavime ova za nekoe sledno istra`uvawe. Pome|u anti~kite Makedonci i Grci postoele razliki i vo folklorot. Zabele`ani se opisi na dve makedonski narodni igri. Ednata se vikala Telesija, i taa bila vid na voen tanc. Drugata igra se vikala Karpea i vo nea so mimiki, vo ritamot na {upelkata, se prika`uvalo kradeweto na volovi. |