Roden e na 23 noemvri 1937 godina, vo znakot na strelec, vo Ni{. Negovite roditeli Dostana i Pavle se od @elezna Reka - Zapadna Makedonija, mestoto kade {to Pavlovski ja izgradi svojata poetskata republika. Radovan Pavlovski e eden od najgolemite i najnagraduvanite poeti vo zemjava, priznat, preveduvan i ~itan vo svetot. Na negovata silina i poetska mo} mnogumina & se voodu{evuvaat, no i na mnogumina im pre~i. Vo `ivotot e nezadr`liv, konkreten, vo svoj stil, vo poezijata, ne`en, slikovit, liri~en, intimen, emotiven. A za toa kolku e uspe{no negovoto posledno poetsko delo "Sinot na sonceto", vo koe poetot se navra}a mileniumski nanazad vo istorijata, ni govori samiot.

Ovaa stihozbirkata se izdvojuva po sodr`inata, zatoa {to e povrzana so genijalnata li~nost na site vermiwa, Aleksandar Makedonski. Se izdvojuva so toa {to se javuva od mene, kako makedonski poet na preminot od eden vo drug milenium. Postoi kreativna vrska pome|u mene i Aleksandar i me|u deloto i negoviot identitet, ne so vekovi tuku so mileniumi. Stihozbirkata se izdvojuva i po na~inot na peewe i po kni`evniot rod, toa e moderen ep, epos. Toa e stihozbirka niz koja se protega duhot na Aleksandar niz site vremiwa. Toa e planetaren ep, premin od malo vo golemo, od mikro vo makro svet. Na geografski plan, zna~i, zemjata na Aleksandar Makedonski, na anti~kite Makedonci i na dene{nite Makedonci vo tretiot milenium, a toa e i najbliska komunikacija na duhot, kulturata i pogledite na svetot. Toa e poleto na istorijata, a Aleksandar e pove}e od istorijata, pogolem svet od svetovite. Toj e tamu kade {to se dvi`at svetovite, duhot i kade {to se dvi`i kreativnosta, sozdavaweto i presozdavaweto na svetot. Zna~i, zbirkata se izdvojuva i po svojata mislovna struktura. Ova delo kolku {to e lirsko, isto tolku e i mislovno. Vo nego ima edna najgolema civilizaciska i individualna komunikacija koja e ostvarena preku pesnite koi sami za sebe se svetovi. Za mene, svetot na poezijata sekoga{ e pogolem od realniot svet vo koj `iveeme, a vo taa smisla ova moe 17-to poetsko delo, na izvoren makedonski jazik, sodr`i eden izminat, nepovtorliv tvore~ki pat.

Odlukata vo zreli godini da go opeam likot na Aleksandar rastela, sozrevala niz mojot `ivot. I jas sum se na{ol vo istite zemji koi Aleksandar gi osvojuval i povrzuval niz svojot pohod, koj bil pove}e duhoven pohod. Na ovoj golem i nepobedliv voin na vremiwata, re~isi nau~no sum mu posvetuval vnimanie. Sum ja izu~uval makedonskata dr`ava, anti~komakedonskata, koja is~eznala, ja snemalo. U{te od prvite poetski sliki, vizii, intuicii, go podrazbirav svetot kako ne{to celo bez koe ne se mo`e. Podocna otkrivav od kade e taa poetika, toa nasledstvo kaj mene. Moite pesni po~ivaat isklu~ivo na istoriski podatoci koi se imenuvani zaradi vremenska orientacija, zaradi pravilno do`ivuvawe na potekloto na emociite, mislite. Grcite otsekoga{ imale kompleks za svojot identitet, a nie sekoga{ sme znaele koi sme i od kade sme. Nie sme malubroen narod golem vo duhot.

Podatocite za Aleksandar Makedonski, kako i za istori~arite i patepiscite koi za nego govorele, bile uni{tuvani. Mnogu avtenti~ni podatoci nema, pa govoreweto za nego skoro kako da bilo tabu. Toa zna~i, da se govori za Aleksandar Makedonski bez dokraj izgradeni informacii. Drugite {to pi{uvaat e prexvakuvawe na ve}e poznatoto, ne e avtenti~no onakaka kako {to jas go sozdadov.

Do den-denes govoram, uka`uvam na makedonskata vrska. Taa se protega po zakonite na svetlinata i `ivotot i toa nasekade kade {to sme ra{trkani niz svetot. Toa e `ivotna, poetska, kulturna, civilizaciska, istoriska vrska {to ja nosime kako sopstven identitet. Najgolema e vrskata na dene{na Makedonija so anti~ka Makedonija, taa e zavetna, starozavetna. Se menuvaat vremiwata, neboto mo`e da se promeni, s# mo`e da se promeni, no imeto ne se menuva. Nego go nosime kako nekoja sudbina i od ~oveka i od boga dadena, a Aleksandar e najgolemata vrska me|u bo`estvenoto vo ~oveka i ~ove~koto vo boga. Toj e ideal i son za site lu|e na svetot, za site rasi i narodi. Toj e sakan i na Istok, a pak, na zapadnata hemisfera civilizaciite imaat najmogu knigi napi{ano za nego. Toj e onoj koj gi vozbuduva site sega{ni, minati i idni civilizacii. "Sinot na sonceto" e edna od moite naj~isti poezii, najstroga, taa e sublimacija. Ova moe delo, ovie misli vo nego, pomagaat za da se ima u{te pove}e pristap i prirodni pati{ta kon Aleksandar Makedonski, a pred s# kon poezijata koja kako i Toj, e besmrtna.

Nekoi od me|unarodnite priznanija: Od Amerikanskiot biografski institut koj{to go proglasi za ^ovek na godinata, za 1997 god. Od Internacionalniot biografski centar - Kembrix od Anglija, Me|unarodna li~nost na godinata '97/'98. Zastapen e vo biografiite na 2.000 isklu~itelni lu|e na 20 vek. Negovata tvore~ka biografija e me|unarodno priznata i e pe~atena vo 26-to izdanie na Re~nikot na me|unarodni biografii. Od Amerikanskiot biografski institut, Radovan Pavlovski e dobitnik na svetskoto priznanie za `ivotno delo, za 1998 godina. Vo 13-to izdanie na edicijata - internacionalno izdanie "Koj e me|u intlektualcite" izdadeno '99 od internacionalniot biografski centar so sedi{te vo Kembrix - Anglija, kade e objavena detalna biografija i biografija na `ivotot i tvore~kiot opus na Pavlovski.

Poetot Radovan Pavlovski neodamna dade ostavka vo ~lenstvoto na Sovetot za kultura pri Ministerstvoto za kultura, poradi nesovpa|aweto na koncepcijata na Nacionalnata programa so negovite moralni i nacionalni sfa}awa za vrednosnite kriteriumi na makedonskata kultura. Odgovorot na Ministerstvoto za kultura be{e deka vo pra{awe e stan, a ne Nacionalnata programa.

Jas so svoeto delo, po sebe, sum nacionalna institucija. So Sovetot za kultura dojde do nekoi prirodni razminuvawa po odnos na koncepcijata. Preku poezijata ja ostvaruvam svojata nacionalna programa, no i sosema poinaku ja gledam kulturata i vrednostite {to treba da dojdat do izraz i da bidat poznati doma i vo svetot. Na Sovetot pri Ministerstvoto za kultura ne mu dolikuva da prezema odgovornost za stanbeni odnosi. Stanbeniot problem ne go povrzuvam so Ministerstvoto za kultura, re~e poetot Pavlovski.