Vo Tetovo posetivme ~etiri izbira~ki mesta okolu centarot na gradot. Tie bea so izme{ano naselenie, kako Albanci, taka i Makedonci. Na 31 oktomvri 1999 godina, rezultatite od izborite variraa. No, samo vo edno izbira~ko mesto, kandidatot na DPA postigna seriozna pobeda: Nexipi 275, Petkovski 22, Halili 20, Trajkovski 5, Andov 2, Tupurkovski 0. Nasekade gospodinot Petkovski be{e na prvo mesto (IE 57 - 1.947 so 51% od glasovite) ili ima{e respektabilno vtoro mesto (IE 57-1935) so 91 glas, nasproti 169 za Nexipi i 32 za Trajkovski.

Me|utoa nasekade vo Tetovo ima{e seriozni pri~ini za zagri`enost. Vo grupata izbira~ki mesta smesteni vo Zemjodelskoto u~ili{te vo Re~ica, vo predgradieto na gradot, nabquduva~ite bea svedoci na seriozni neregularnosti. Na glasa~ite im bea dadeni izbira~ki liv~iwa bez da poka`at glasa~ka legitimacija, ili pak tie raspolagaa so dve ili pove}e li~ni karti. Vo prisustvo na nabquduva~ite, na glasa~ite, bez soodveten dokument za identifikacija ili so pove}e li~ni karti, im be{e re~eno da go napu{tat izbira~koto mesto. Tie se vle~ea po koridorite kon drugoto izbira~ko mesto ili vo holot na salata ~ekaa da si zaminat nabquduva~ite.

Samo dve partii, albanskite DPA i PDP, bea pretstaveni vo izbira~kite komisii na ova izbira~ko mesto. Gospodinot Petkovski ima{e nabquduva~ koj{to vo 11,30 ~asot, se `ale{e za otsustvoto na pretstavnik na SDSM vo Komisijata, (bidej}i i pretstavnikot na VMRO ne be{e tuka). U{te pova`no, toj obvinuva{e deka na edno lice mu be{e ovozmo`eno da glasa pove}epati i deka na drugi glasa~i im bea dadeni pove}e od edno glasa~ko liv~e. Organizacijata na glasaweto obezbeduva{e sosema mala ili nikakva diskrecija na glasaweto.

Grupa mladi lu|e koi{to rekoa deka do{le da glasaat, visea nadvor vo predvorjeto, pra{ani zo{to se tamu, tie gi opkolija nabquduva~ite za da ja izrazat nivnata poddr{ka kon g. Trajkovski i neprijatelstvoto kon g. Petkovski. Ova ni najmalku ne pridonesuva{e za atmosfera na neutralnost vo izbira~koto mesto.

Koga drugi nabquduva~i na britanskiot Helsin{ki komitet popladneto go posetija u~ili{teto, niv im pristapi eden Albanec koj pobara da bide od niv evidentiran. Koga toj pristapil da glasa, otkril deka toj i u{te deset ~lenovi od negovata familija ve}e bile zapi{ani deka glasale. ^ovekot odbi da ka`e pove}e ili da go naso~i problemot kon Izbira~kata komisija, pla{ej}i se deka, vo idnina, }e ima problemi. Vo izbira~koto mesto 1989, pretsedatelot na Komisijata Muzafer Kamberi im re~e na nabquduva~ite deka albanskiot narod }e glasa isklu~ivo za Trajkovski. "Petkovski, tuka nema da dobie nitu eden glas", re~e toj. Ovoj pretsedatel be{e pretstavnik na DPA. Be{e jasno deka toj ima{e mo`nost da vlijae vrz glasa~ite, bidej}i toj rabotel kako slu`benik vo lokalniot sovet, odgovoren za lokalnite izbira~ki spisoci i po parlamentarnite izbori toj be{e postaven kako pomo{nik generalen direktor vo "Makedonskata po{ta", odgovoren za organizacioni i kadrovski pra{awa. Nekolku Makedonci-nabquduva~i na SDSM bea prisutni vo izbira~koto mesto, a nekoi sedea vo komisiite. Me|utoa eden nabquduva~ be{e tolku upla{en taka {to mu se tresea racete koga se obide da zboruva so nabquduva~ot na britanskiot Helsin{ki komitet. Toj re~e deka videl lu|e kako glasaat bez izbira~ki legitimacii kako i mnogu primeri na glasawe za pove}e lica, bez poka`uvawe na li~na karta ili izbira~ka legitimacija.

Nabquduva~ na britanskiot Helsin{ki komitet vide kako dve `eni glasaa vo edno izbira~ko mesto i koga toj gi prosledi kon slednoto izbira~ko mesto, tie i tamu glasaa. Vo edno izbira~ko mesto, najmalku dve imiwa od spisokot bea zaokru`eni, poka`uvaj}i deka nekoj ve}e glasal. Isto taka, na masata ima{e kup~e od 40 glasa~ki liv~iwa koi{to ostanale, {to e ~udno, bidej}i Komisijata primila onolku liv~iwa, kolku {to ima imiwa vo spisokot. Pretsedatelot ne be{e vo mo`nost da ja objasni ovaa razlika. Docna popladneto, grupa od 6 nabquduva~i na SDSM i ~lenovi na komisiite re{ija da gi napu{tat izbira~kite mesta vo Zemjodelskoto u~ili{te, pla{ej}i se za svojata bezbednost. Spored niv, glasaweto na 31 oktomvri proteklo zadovoluva~ki. Toga{ dvajca albanski kandidati se natprevaruvale i nivnite po~ituvani pretstavnici vo Komisijata budno vnimavale, proveruvaj}i se me|u sebe. Me|utoa, pretstavnicite na SDSM podvlekle deka ovoj pat aktivistite na DPA organizirale izmama. Tie obvinuvaat deka kon niv bile upatuvani fizi~ki zakani od dvajca mladi lu|e koi{to nosele oru`je. Eden ~len na Komisijata od SDSM si zamina otkako zabele`a deka eden Albanec vleguva vo izbira~koto mesto so bezbol palka.

Eden od ovie nabquduva~i, utroto, se upatil da go nabquduva izbira~koto mesto 2054 vo Kamewane. Na otvoraweto na glasaweto ne mu bilo dozvoleno da vleze. No, koga toj i negoviot kolega, 30 minuti podocna, uspeale da vlezat, zabele`ale deka glasa~kata kutija bila re~isi polna. Ironi~no, iako Tetovo ima{e primeno golema suma pari od zapadnite fondovi za promocija na gra|anskoto op{testvo i izgradba na soodvetni i demokratski strukturi, toa se slu~i vo izbira~kite mesta blisku do (nepriznatiot) univerzitet vo Tetovo kade {to nabquduva~ite na grupata na BHK gi utvrdile najotvorenite primeri na izborni falsifikati.

Vo izbira~kata edinica 54 - 411 vo Gostivar eden mlad pretstavnik na Petkovski be{e nokautiran na zemjata i udren od ~ovek koj{to toj go obvinil deka se obidel da ja napolni izbira~kata kutija. Nabquduva~ite na Grupata go intervjuiraa vo Glavnata bolnica vo Gostivar kade {to toj be{e odnesen na ispituvawe i rendgen-snimka. Doktorot Albanec, potvrdi deka ~ovekot bil `estoko istepan.

Pretsedatelot na izbira~kata edinica 54-411 kade {to se slu~il napadot odbil da priznae deka se slu~ilo takvo ne{to, sugeriraj}i deka mo`ebi "se slu~ilo ne{to nadvor". Vo prisustvo na nabquduva~ite, pretsedatelot mu dozvoli na eden ~ovek da zeme edno izbira~ko liv~e, koe{to potoa bilo staveno pod kup~eto prazni glasa~ki liv~iwa, namesto da bide staveno vo glasa~kata kutija!

Koga od nabquduva~ite bil zapra{an dali mo`at da poglednat pod kup~eto, pretsedatelot odbil, velej}i edno kratko "ne" na angliski. Potoa toj ja "svrtil" prikaznata velej}i deka pri~ina za ~uvaweto na glasa~koto liv~e od kup~eto bilo navodno zaradi toa {to glasa~ot ve}e glasal?!

Nabquduva~ite na Petkovski obvinuvaa deka glasa~kite liv~iwa, odnapred zaokru`eni, im bile poedine~no deleni na `enite, koga tie doa|ale da glasaat ili bile stavani vo glasa~ite kutii kon krajot na denot, vo ime na lu|eto koi{to ne glasale.

O~iglednite neregularnosti na koi bea svedoci nabquduva~ite na BHK vo zapadniot del na Makedonija, posebno frlija senka vrz sevkupnite rezultati od glasaweto. Boris Trajkovski, ne samo {to mora{e da go dobie istiot procent od glasovite {to toj gi sobra na 31 oktomvri, tuku toj mora{e da dobie nad 100.000 glasovi plus od site porazeni kandidati. Bidej}i eden od ovie kandidati gi sovetuva{e svoite simpatizeri da glasaat za Petkovski koe be{e prosledeno vo izbira~kite mesta od strana na BHK za vreme na broeweto - toj isto taka treba{e da gi dobie site glasovi od PDP partija koja{to ve}e edna{ be{e koalicionen partner vo Vladata na SDSM. Do vtoriot krug, izborite vo Makedonija postignaa generalno prifatliv standard bez obvinuvawa ili dokazi za postoewe na {iroko rasprostraneta izmama. No, samo so tretiraweto na makedonskite Albanci, kako stado nesposobno samoto da donese odluka e mo`no OBSE i makedonskite vlasti da veruvaat vo realnosta na postignatite izborni rezultati vo Tetovo, Gostivar i drugi mesta, so neverojatni stopostotni izleguvawa na glasa~ite. Ovoj vid na poni`uva~ki rasizam za da se zamaskira zadovoluva~koto prifa}awe na izbornata izmama e seewe na seme vrz samiot me|uetni~ki konflikt, koj{to zapadnite diplomati tvrdat deka se obiduvaat da go dezaktiviraat.

Za nejzino dobro i kako strategiska zadnina za operaciite na KFOR, Makedonija zaslu`uva pove}e otkolku izmamni~ki izbori koi{to mo`at da sprotivstavat eden del od naselenieto protiv drugiot. Vladite na zemjite- ~lenki na NATO i na OBSE }e moraat skoro da ja utvrdat cenata na nivnoto samozadovolstvo zaradi izbornata izmama. I u{te polo{o, Makedoncite od site etni~ki grupi }e moraat da ja platat cenata od ovaa izmama na izbira~kite mesta.

Mo`ebi famoznata me|unarodna zaedica ne saka me|uetni~ka harmonija vo Makedonija. Do sega site nadvore{ni intervencii na Balkanot dovedoa do pogolemo, a ne pomalo etni~ko ~istewe. Vpe~atokot koj so ova se dobiva e deka i pokraj retorikata, NATO saka manipulativni, mali, etni~ki homogeni dr`avi vo jugoisto~na Evropa. Verojatno bi im bilo podobro dokolku Albancite od Makedonija gi povrzat so Kosovo i Albanija. Vo toj slu~aj isto~niot del na Makedonija bi mo`el da bide inkorporiran vo svojot pogolem sosed, Bugarija, kade {to, spored misleweto na mnogumina na Zapad, taa istoriski pripa|a.

Minatiot maj go posetiv {tabot na sestrinskata organizacija na VMRO vo Sofija, koja sebe si se deklarira{e kako"Holding kompanija", a od toga{ stana politi~ka partija koja sekoj den ima s# pogolemo vlijanie vo bugarskiot politi~ki `ivot. Vo istata zgrada se nao|a i organizacija koja kako da e izlezena direktno od stranicite na romanot na Xozef Konrad "Makedonski institut", ~ija {to cel e da doka`e deka ne postoi zemja {to se vika Makedonija, t.e. taa e samo del od Bugarija.

Kulturnite kontakti pome|u Bugarija i Makedonija s# pove}e se zasiluvaat, isto kako i zaedni~kite dogovori za transport i trgovija. Pogonot za ova brzo pribli`uvawe vo Skopje e potpretsedatelkata na VMRO, (Dosta Dimovska - n.z.) porane{na nastavni~ka po Marksizam i Leninizam, pretvorena vo ogor~en nacionalist.

Dodeka albanskata komponenta vo ovaa ravenka mo`e da bide sre}na ako se otcepi i se pripoi do nekoj vid na albanska konfederacija, Makedoncite vo golema merka se sprotivstavuvaat na unifikacijata so svojot pogolem sosed. Bev iznaneadena od neprijatelstvoto kon taa ideja, imaj}i gi vo vid istoriskite i lingvisti~kite vrski pome|u ovie dve zemji. No tie imaa imaa pravo da bidat somni~avi. I pokraj nasledstvoto na komuznimot, `ivotot vo Makedonija e raj vo sporedba so onoj vo Bugarija. Na primer, vo proizvodstvoto na hrana zemjata mo`e sama da gi zadovoli site potrebi, za razlika od Bugarija, kade {to reformite go uni{tija zemjodelieto i industrijata i gi dovedoa obi~nite lu|e do rabot na siroma{tvoto.

Poradi toa }e bide mnogu te{ko ovie dva entiteta da se turnat eden kon drug. No, ne zaboravajte, Makedonija vo osnova e okupirana zemja. Vo slu~aj nezadovolstvoto od izbornite rezultati i stravot od an{lus so Bugarija da izlezat od kontrola, tamu ima dovolno sili na KFOR da gi rasturat demonstrantite i da vospostavat red.

Vo me|uvreme OBSE i negoviot izboren nabquduva~ki tim, }e zaminat da spre~uvaat konflikti i da promoviraat stabilnost i na nekoe drugo mesto.