Se ~ini deka pravnata dr`ava kaj nas sepak funkcionira. Velam se ~ini bidej}i toa e osporeno od dvete najgolemi vladeja~ki partii koi{to so drva i kamewa go napadnaa re{enieto na Vrhovniot sud za preglasuvawe vo 199 glasa~ki mesta. Zna~i, s# u{te nemame konsensuz dali postoi pravna dr`ava ili ne. Glavna pri~ina e deka vistinata vo Makedonija e menliva i relativna kategorija. Ona {to e vistina za edni e laga za drugi i obratno. Dali sme vo sostojba na nekakva vojna kade {to velat deka vistinata prva umira? Sepak, ako se zeme predvid mo`nosta `albite na opozicijata da bidat usvoeni i sudot da presudi na {teta na vlasta, toga{ o~igledno se raboti za nezavisnost na sudstvoto, a toa e soliden znak na demokratija. Ostanuva problemot dali navistina se raboti za izboren falsifikat? Ako gi zememe predvid samo izka`uvawata na britanskiot Helsin{ki komitet za ~ovekovi prava koj{to cvrsto tvrdi deka negovite nabquduva~i imale mo`nost da posvedo~at izbira~ki falsifikat, toga{ e jasno deka takva rabota imalo i deka re{enieto na Vrhovniot sud e pravilno. Presudata, vsu{nost, pretstavuva i svoevidna {lakanica na site onie od stranstvo koi{to izbrzaa da go poddr`at o~igledniot izboren falsifikat. Makedonija, sepak, poka`a deka donekade e civilizirana zemja kade {to demokratijata mo`e, a i funkcionira, i pokraj naporite toa da ne bide taka. Ostanuvaat nejasni pra{awata zo{to zapadnite zemji pobrzaa da pozdravat novoizbran pretsedatel, bez toa da bide potvrdeno i zo{to vladeja~kite partii go napadnaa re{enieto na Sudot. Vo vtoriot primer, ako se potvrdi pobedata na Trajkovski, toga{ negoviot mandat }e bide u{te pocvrst i posilen, bez mo`nost da bide osporuvan. Vo prviot primer }e ostanat opasnite implikacii deka Zapadnite sili imaat zadni nameri za nivnite interesi vo Makedonija i na Balkanot. Toa doprinesuva za zgolemuvawe na i onaka ogromnata polarizacija na misleweta na narodot, kako i za zgolemuvawe na antizapadnoto raspolo`enie vo zemjata, a da ne zboruvame za izgubeniot avtoritet i kredibilitet na OBSE, EU i drugite. Sepak, najdobro be{e izborite da se povtorat od po~etok.

Tuka moram da polemiziram so onie koi{to gi osudija na{ite komentari vo minatiot broj za pretsedatelstvuvaweto na porane{niot pretsedatel na Republika Makedonija. Gi soslu{av argumentite, diskutirav za niv i s# u{te sum ubeden deka postapivme pravilno. Mislam deka vistinata ne treba da e relativna i promenliva kategorija, posebno vo nedelnik koj{to se gordee deka e nedelnik na vistinata. Glavniot argument na onie koi{to go osudija mojot napis e deka za onie koi{to zaminuvaat (ili umiraat) treba da se zboruva s# najdobro, bez obyir na vistinata. Zna~i, eve kolku e relativna vistinata vo ovaa zemja. Treba da zaboravime na gre{kite i java{lukot, na onie koi{to ovaa zemja ja dovedoa do prosja~ki stap i do imix na zemja so nejasno nacionalno ~uvstvo. Dosega odgovornosta, isto kako i vistinata, se relativni raboti. Funkcionerite }e zgre{at, pa }e gi premestat da rabotat na druga funkcija, bez nikakva odgovornost. Vakviot priod e pri~ina za nedoverba vo sistemot i vo pretstavnicite na vlasta za koi{to glasale. Seto toa mora da se izmeni i treba da se po~ne od vrvot. Odgovornosta mora da postoi, posebno za onie koi{to se izbrani da ja vodat dr`avata. Inaku }e prodol`i istoto, novite na vlast da se pravdaat deka i onie porano taka pravele. Ova e ma|epsan krug koj{to mora da se prekine, ako sakame da odime napred. So ovaa polemika e povrzano i misleweto deka nie - Makedoncite sme pla{livi lu|e so koi{to sekoj mo`e da vladee i manipulira, ~ie{to moto e "navednata glava, sabja ne se~i". Se sprotivstavuvam i na takvoto mislewe, poso~uvaj}i ja na{ata bogata istorija na nepokor. Problemot e mo`ebi deka nekoi od dene{nive sogra|ani stanaa premnogu komotni i ne sakaat da gi povtorat primerite koga nivnite dedovci i tatkovci stanale da se borat za Makedonija. Zatoa prikaznite deka nemalo da ima Makedonija, deka nekoj mo`e da n# osvoi bez borba se samo toa, prazni prikazni. I ako se slu~e{e ili ako se slu~i takvo ne{to, toga{ gluposta na onie {to }e go napravat toa }e se soo~i so gnevot na narodot koj{to samo vo ovoj vek nekolkupati dal `estok otpor za slobodata na Makedonija. Da ne gi zaboravime ~etite na Goce, ^akalarov i drugite vo tursko, pa Aleksandrov vo srpsko, a potoa i partizanite vo bugarsko i gr~ko. Vidovme {to se slu~i na Kosovo, koga nekoj se obide da go porobi drugiot. Zarem nekoj misli deka narodot koj{to go dal Go~e, Kla{ev, Sandanski i drugi ne mo`e da go povtori istoto?

Kakva percepcija imaat strancite za nas? ]e vi ka`am vedna{: percepcija na banana-dr`ava vo ~ija{to Vlada ima edni koi{to se so bugarsko nacionalno ~uvstvo, a drugi za koi{to se somneva deka se izvalkani so korupcija. Lu|e i pratenici se prodavaat, s# e za pari. Morame da priznaeme deka ovie se navistina atributi na banana-dr`ava. [to zna~i toa za me|unarodniot ugled na zemjata, a posebno kaj sosedite koi{to si gi krojat svoite nacionalni interesi vrz baza na ona {to se slu~uva tuka? Za `al, na{ite sosedi to~no znaat {to sakaat i vo nivnite vladi nema lu|e so tu|i "samosoznanija."

Spored odyivot na mnogute pisma isprateni po faks do istaknati politi~ki i kulturni li~nosti, nacionalni interesi nemame, bidej}i dosega nikoj ne odgovoril. Mo`ebi pra{avme na pogre{no mesto.