Na 24.11 / 11.11, se praznuva spomenot na SVETI VELIKOMA^ENIK MINO ^UDOTVOREC. Hrabriot vojnik vo Kotuanskata oblast, sv. Mino, ne mo`el da `ivee me|u idolopoklonicite koi bile najgolemi neprijateli na boga, go otfrlil svojot vojni~ki ~in, go napu{til svetot i zaminal vo pustina, za{to "polesno mu be{e na sv. Mino da `ivee so divite zverovi, otkolku so neznabo`nite lu|e". Vo gradot Katuanija, na denot na neznabo`e~koto praznuvawe, pred knezot na toj grad i pred celiot narod, sv. Mino zastanat na edna viso~ina, so golema smelost i so silen glas, go objavil vistinskiot Bog, a go izobli~il idolopoklonstvoto. Toga{ knezot Pir naredil sv.Mino, da bide frlen vo zatvor i izlo`en na najte{ki ma~ewa. Go tepale, s# dodeka negovoto telo ne se pretvorilo vo krvavi rani. Sv. Mino, i pokraj najte{kite ma~ewa, ne se otka`al od Boga: HRISTOV SUM BIL, I SUM, I ]E BIDAM, mudro mu odgovoril na krvo`edniot knez. Knezot donel smrtna presuda, sv.Mino da bide ise~en so me~. Vojnicite, |avolskite slugi, go odnele Hristoviot vojnik nadvor od gradot i MU JA OTSEKOA GLAVATA, PA NALO@IJA GOLEM OGIN, I GO FRLIJA VO NEGO SVETOTO MA^ENI^KO TELO. Hristijanite sobrale del od svetite mo{ti i gi pogrebale. Podocna, koga na carskiot prestol stapil idniot svetitel i ramnoapostol car Konstantin Veliki, mo{tite na sv. vm~. Mino bile preneseni i pogrebani vo Aleksandrija.

Nad negovite ~udotvorni mo{ti, bila izgradena crkva posvetena na negovoto sveto ime. Sv.vm~. Mino go ispu{til svojot duh vo 304 god, za da `ivee ve~no so Boga. Sv. Mino ostana ve~en VELIKOMA^ENIK, VE^EN HRABAR HRISTOV VOJNIK, na neboto i na zemjata.

Na 15 noemvri po stariot kalendar ili 26 noemvri po noviot kalendar, Crkvata go praznuva spomenot na slavniot SVETI JOVAN ZLATOUST.

Roden e vo Antiohija, glavniot grad na Sirija, okolu 347 godina. Poteknuva od nabo`ni roditeli: tatko Sekund vojvoda i majka Antusa. Sv. Jovan bil krsten od antiohiskiot patrijarh Meletie. Ja izu~il gr~kata filozofija i ne go prifatil gr~koto neznabo{tvo, tuku ja prifatil hristijanskata vera. Po smrtta na roditelite, go primil mona{kiot svet ~in. Bil rakopolo`en za patrijarh Carigradski i revnosno upravuval so crkvata 6 godini. Vr{el milosrdni dela. Bog go obdaril so mudrost i sila vo zborovite. Od negovata zlatna usta izleguvale blagorodni zborovi i e nare~en ZLATOUST. Hristoviot veren i silen vojnik, vistinskiot Hristov Bo`ji sluga, kako da imal vo ustata HARFA ZLATOSTRUNA. Na Svetata crkva & ostavil mnogubrojni dragoceni knigi. Napi{al ~in za SVETATA LITURGIJA, kako i kniga ZA SVE[TENSTVO. So dlabok um i ~isto srce, gi protolkuval bo`jite tajni i vistini, mudro go protolkuval SVETOTO PISMO.

Sv. Jovan Zlatoust dobil nagrada vo ve~nosta. Bil progonuvan od Teofil, patrijarhot Aleksandriski i caricata Evdoksija. Vo progonstvo pominal tri godini. Pred smrtta sv. Jovan Zlatoust vlegol vo crkvata se oblekol vo sve~eni crkveni ode`di i ja opslu`il poslednata Bo`estvena sveta liturgija. Se pri~estil "so pre~istite i `ivotvorni tajni so teloto i krvta Hristova; mu prinese molitvi na Boga, gi blagoslovi site prisutni, im dade posleden celiv, pa prekrstuvaj}i se , legna govorej}i: FALA NA BOGA ZA SE! I VO TOJ ^AS GO PREDADE SVOJOT DUH VO RACETE BO@JI (Arhim. d-r Justin). Toj mudro ja najde smislata na `ivotot vo vistinskiot Bog Isus Hristos i sfati deka "celiot Star i Nov Zavet se soedinuvaat vo nego SV.JOVAN ZLATOUST e svetilnik na crkvata. Taa go narekuva i "svetilo na svetot, u~itel na vselenata, angel na zemjata, nebesen ~ovek, nenadminliv blagovesnik na ve~noto Evangelie na spasitelot, propovednik na pokajanieto, heruvimski molitvenik, se`alostiv, milosrdnik, bogonadaren pisatel, bogomudar filozof, stolb na crkvata.

Sv. ap. Filip golemiot Hristov apostol, go poznal vistinskiot mesija, i go prifatil negoviot povik "Vrvi po mene" (Sv. ev. po Jovan), go propovedal Evangelieto, vr{el ~uda, i zavr{il so zemniot `ivot ma~eni~ki raspnat na krst naopaku od strana na neznabo`cite, vo svojata 86 godina za vreme na car Dometijan. Negovite mo{ti gi prenele vo Rim kade {to se nao|aat i denes, i vr{at ~uda niz site vekovi. Mu blagodarime i slava mu. Sv. Grigorij Palama, se zamona{il vo Sveta Gora. Se podvizuval vo Lavra i Vatoped . Bil pobednik na eretizmot, golem ~udotvorec, bogoslov, arhiepiskop, so srce `edno za Boga,"za neboto, za ve~nata vistina" (Arh, J.P.). Se upokoil mirno i se zdobil so ve~en venec na slavata vo 1360 god. Sv. ap. Filip i sv. Grigorij Palama se proslavuvaat na 14 / 27.11. Svetiteli slavni, molete go Boga za spasenie i mir vo na{ite du{i i vo celiot svet.