|
Istorijata ne e samo minato MUZITE, KAVIRITE I ORFEJ BILE SOZDADENI VO MAKEDONIJA! Pi{uva: Aleksandar DONSKI
P rodol`uvame so izvadoci od mojot neobjaven rakopis "Anti~komakedonskoto nasledstvo vo dene{nata makedonska nacija".Vo minatiot broj vidovme deka bogot Dionis bil ~ist makedonski bog, ~ij{to kult bil slaven vo makedonskoto svetili{te Dion, vo severniot (makedonski) del na Olimp. Pred da prodol`ime so spisokot na ostanatite makedonski bo`estva, koi{to denes nepravedno se smetani za "gr~ki", predlagam malku da se oddale~ime od temava, za da spomneme eden interesen podatok {to go spomnuva d-r Nade Proeva (cit. delo, str. 267). Ovde taa pi{uva deka Grcite s# u{te nemaat izvr{eno arheolo{ki istra`uvawa na arheolo{kite sloevi vo Dion od vremeto na anti~ka Makedonija, tuku samo na pogornite t.n. rimski sloevi. Dali ova e poradi nemawe pari? Sekako deka ne. Grcija sekoga{ mo`e da najde sredstva za svoite arheolo{ki iskopuvawa. Zo{to toga{ Grcite gi zapostavuvaat iskopuvawata vo makedonskite sloevi na Dion, t.e. na sloevite od vremeto koga Makedoncite nemale nekakvi pozna~ajni kontakti so toga{nite `iteli na teritorijata na dene{na Grcija? Dali mo`ebi Grcite se pla{at deka }e naidat na u{te pove}e dokazi za sosema poinakva ~ista makedonska kultura, koja{to bila sosema razli~na od toga{nata gr~ka, po {to nivnite obidi za doka`uvawe na "gr~kiot karakter" na Makedonija, celosno }e padnat vo voda? Odgovorot na ovie pra{awa mislam deka e pove}e od o~igleden. Sega da prodol`ime so temata od minatiot broj. Tamu vidovme deka t.n. "starogr~ka mitologija" voop{to ne bila gr~ka, tuku bila pozajmena od postari narodi. Navedovme i svedo{tva od stranski u~eni deka bogot Dionis bil ~ist makedonski bog - sozdaden od imaginacijata na anti~kite Makedonci. Ovde }e izneseme malku poznati podatoci deka i drugi poznati bo`estva od toa vreme bile po poteklo od Makedonija, iako kaj nas, za `al, s# u{te se smetani za "gr~ki". Taka, na primer, originalni anti~komakedonski bo`ici se i poznatite Muzi! Za prvpat nivniot kult bil posvedo~en vo makedonskata oblast Pierija, a ottamu tie bile prifateni od Grcite. Vo spomenatata CD "Grolier" enciklopedija vo naslovot Muzi, ~itame: "Muzite ... ponekoga{ bile narekuvani kako Pieridi, spored nivniot prvobiten dom Pierija vo Makedonija, od kade ~estopati go posetuvale izvorot na Aganipa". Zna~i i Muzite poteknuvaat od veruvawata na Makedoncite, koi, da potsetime,spored samite toga{ni Grci, zboruvale na, za niv, nerazbirliv makedonski jazik i koi zatoa bile narekuvani "barbari".
KAVIRITE I ORFEJ BILE MAKEDONSKI BO@ESTVA Vo religiozniot korpus na anti~kite Makedonci avtorot Lazaros Gazepos (cit. delo), pi{uva deka pripa|ale i bogovite Kaviri. Pritoa toj pi{uva: "Vo religijata na Makedoncite u{te postoele i golemite bogovi Kavirite u{te od predhelensko vreme, bogovi od tipot na Vakhus (Bog na vinoto, kogo Makedoncite go po~ituvale, a nivnoto sveto sedi{te bilo na ostrovot Samotraki). Kavirite bile ma{ki bogovi, za{titnici na lu|eto i nivni spasiteli. Deluvaweto na ovie bogovi i nivniot jazik ne bile gr~ki". Poznato e deka Kavirite poteknuvaat od ostrovot Samotraki. Geografski gledano, ovoj ostrov e najblizu do Mala Azija (kade {to `iveele Frigite), do Trakija i do Makedonija, a e mnogu podaleku od teritorijata na Grcija (iako izvesno vreme bil jonska kolonija). Poradi toa, Kavirite i navistina imaat poteklo od predhelenskata kultura, posebno ako se znae deka e pronajdena materijalna kultura na Samotraki koja{to poteknuva u{te od vremeto na neolitot, a negovata gr~ka kolonizacija se smeta deka po~nala na krajot od 7 vek p.n.e. Herodot smeta deka kultot na Kavirite bil donesen od Pelazgite. Vo svojata Istorija toj pi{uva: "@itelite na Samotraki gi primija misteriite (za Kabirite, z.m.) od Pelazgite, koi pred da otidat da `iveat vo Atika, prestojuvaa na Samotraki i im gi prenesoa svoite religiozni ceremonii na domorodcite"... Za Pelazgite, pak, navedovme svedo{tva deka u~estvuvale vo etnogenezata na anti~kite Makedonci, a navedovme i tvrdewa od stranski istori~ari, spored koi, od Pelazgite, poteknuvale i "Slovenite". Podocna, ostrovot Samotraki dolgo vreme & pripa|al na dr`avata Makedonija. Vo toa vreme i majkata na Aleksandar Makedonski, Olimpija, bila zanesena po misteriite na Kavirite. Britanskiot istori~ar N. G. L. Hamond (cit. delo) ja opi{uva zanesenosta na Olimpija po ovoj kult i pritoa spomenuva u{te dva zna~ajni kulta me|u Makedoncite. Hamond pi{uva: "Olimpija bila mnogu zgodna `ena so izbuvliv temperament. Taa bila dlaboko religiozna i im prinesuvala `rtvi na olimpiskite bogovi vo Makedonskata dr`ava, a i samata u~estvuvala vo kultovite. Eden od tie kultovi bil kultot na Kavirite, {to bil povrzan so plodnosta na lu|eto i na `ivotnite i so pre`ivuvaweto po smrtta vo podzemniot svet. Na Kavirite im bile prinesuvani `rtvi, kako na "Golemi Bogovi", vo kru`nata jama na ostvorot Samotraki i vedna{ do gradskite yidini na Pela. Drug kult bil kultot na Orfej, koj{to bil zasnovan na odredeni pravila na odnesuvawe i koj vetuval sre}en `ivot po smrtta...Sli~en bil i kultot na Dionis, poznat po "Bahanaliite" {to Evripid gi napi{a i objavi vo Makedonija. Toj se odlikuval po orgiskite rituali na `enite koi{to bile obzemeni so duhot na bog". Zna~i Hamond spomenuva tri glavni kultovi kaj anti~kite Makedonci. Za prviot kult na Kavirite rekovme deka poteknuva od ostrovot Samotraki, koj{to e najblizu do maloaziska Frigija i koj{to nesomneno ima predhelensko poteklo. Za kultot na Dionis, ve}e objasnivme deka toj najprvin na Balkanot bil slaven od anti~kite Makedonci i, ne slu~ajno, i denes me|u Makedoncite postoi li~no ime Dionisij. Tretiot pozna~aen kult {to go spomenuva Hamond, bil kultot na Orfej. No, od kade ovoj kult me|u Makedoncite? Zarem Orfej ne e Trakiec? Zarem ne e poznat kako "legendaren kral na Trakijcite"? Za neupatenite ~itateli mo`ebi }e izgleda iznenaduva~ki podatokot deka i Orfej bil roden vo - Makedonija! Bugarskiot istori~ar T. Spiridonov vo svojata kniga: "Trakiskijat etnos"(Sofija, 1991), tvrdi deka Orfej e roden vo Makedonija. Ovde ~itame: "Istoriskiot kral na Trakijcite Orfej, koj so svojata lira gi zanesuval lu|eto i gi skrotuval divite yverovi, bil roden vo Makedonija nekade pome|u Olimp i rekata Struma". Vpro~em, minimalnoto poznavawe na mitologijata poka`uva deka Orfej bil sin na muzata Kaliopa,~ie makedonsko poteklo ve}e go spomnavme. Mnogu vekovi podocna, poznatiot sobira~ na makedonski narodni umotvorbi Stefan Verkovi}, jasno svedo~i deka vo sredinata na XIX vek, bil mnogu iznenaden koga vo Makedonija slu{nal narodni pesni i legendi za Orfej. Isto taka se znae deka Orfej ne samo {to bil roden vo Makedonija, tuku toj bil i pogreban vo na{ata zemja. Negoviot grob se nao|al vo podno`jeto na Olimp vo ju`na Makedonija i na negoviot nadgroben spomenik bile ispi{ani stihovi od eden makedonski poet. No, da prodol`ime so temava.
MAKEDONSKI BO@ESTVA [TO GI NEMALO KAJ GRCITE Kako anti~komakedonski bog treba da go spomeneme i bogot na lekuvaweto Daron (za ~ija etimologija ve}e pi{uvavme deka zna~ela: "onoj {to daruva zdravje", {to zna~i deka negovoto ime e izvedeno od koren na imenkata dar, koja{to i denes ja ima vo makedonskiot jazik). Drugo anti~komakedonsko bo`estvo, koe{to go nemalo kaj Grcite, bila bo`icata Ma. D-r. Nade Proeva (cit. delo na nekolku mesta), naveduva primeri za naodi so pretstavi na ovaa bo`ica vo Makedonija, pritoa konstatiraj}i deka vakvi naodi vo Grcija - nema! Inaku, za bo`icata Ma se smeta deka e od staro makedonsko-brigisko poteklo, i istata kaj Makedoncite, si imala svoi makedonski specifi~nosti, koi{to gi nema kaj drugite narodi (iako kaj sekoj narod postoelo bo`estvo so sli~na uloga na Pra-Majka). I Herakle bil slaven vo Makedonija kako poseben makedonski bog, a takov bil slu~ajot i so bo`icata Zirena (koja{to imala zasebni makedonski epiteti), a po svojata sodr`ina potsetuvala na gr~kata Afrodita. Blizu rekata Struma bila slavena i bo`icata Bendida, a vo pove}e mesta na Makedonija bile slaveni i zmijolikite bo`estva Drako i Drakena (d-r Proeva, cit. delo, str. 179 i 181). I makedonskiot bog na vojnata ({to Grcite go spomnuvaat kako makedonski Ares), kako i makedonskite bo`ici koi{to imale analogija vo gr~kite nimfi i gracii, isto taka si imale svoi zasebni makedonski imiwa i so tie imiwa bile slaveni od strana na Makedoncite. (d-r. N. Proeva, cit. delo, str. 162 i 169). (Prodol`uva) |