Kako primer, be{e utvrdeno deka 105 milioni amerikanski dolari godi{no se tro{at od dr`avniot buxet, za pokrivawe na operativnite tro{oci na 42 pretprijatija - zagubari, vklu~uvaj}i nekolku najgolemi koi{to se nao|aat na spisokot za nivna likvidacija.

Ekspertite kalkuliraat deka edno rabotno mesto vo takvi pretprijatija ja ~ini dr`avata 3,5 iljadi amerikanski dolari, {to ne postoi nikade na svetot. Tokmu poradi toa Axej ^iber, direktorot na Svetskata banka za Makedonija insistira deka po zatvoraweto na pretprijatijata zagubari, ovie fondovi }e bidat kanalizirani kon finansiraweto na socijalnite potrebi na rabotnicite. Vo poslednite nekolku godini, interesni se dva aran`mana od 14,5 i 7,5 milioni amerikanski dolari koi{to & bea odobreni na Makedonija za itni celi i koi{to treba{e da bidat pove}e od dovolni.

Po vtorpat, dijalogot so "svetskiot policaec" be{e prekinat poradi nepostoeweto na `elba na makedonskata strana kone~no da likvidira najmalku dve od osumte pretprijatija golemi zagubari, koi bea razgleduvani na spisokot na ispituvanite pretprijatija za likvidacija ili proda`ba. Tie bea FENI od Kavadarci i "Hemteks" od Skopje ~ii{to rabotnici s# u{te javno protestiraat, baraj}i da se napravi s#, so cel da se za{titat sebesi i sopstvenite firmi. Najodgovornite lica na MMF i Svetskata banka Mi{el Kamdesi i Xejms Volferson, koi{to go posetija Skopje obiduvaj}i se da gi otkrijat pri~inite zaradi nedonesuvaweto na odluka na Vladata za toa, gi poka`aa nivnite nameri za pomo{ vo vrska so ova. Be{e o~igledno deka topkata povtorno se nao|a prefrlena vo dvorot na Makedonija. Tretiot prekin se slu~uva sega, bidej}i problemot s# u{te e na dneven red, dodeka novi s# pove}e izviraat.

Neoficijalno, Va{ington ne e mnogu zadovolen so faktot deka makedonskata Vlada, namesto stariot mal, naimenuva nov, pogolem tim za pregovarawe koj{to vklu~uva pretstavnici od site nadle`ni ministerstva koi{to ne se ovlasteni da donesuvaat odluki koi mo`at da vlijaat vrz efikasnosta na rabotata i da gi prolongiraat pregovorite. Ova e vo sprotivno so ve}e tradicionalniot kli{iran metod na rabota na svetskite bankari. Tie se razo~arani od faktot deka ministerot za finansii Boris Stojmenov, koj dosega be{e prviot pregovara~, sega ne e direktno vklu~en vo igrata i deka toj sega }e poslu`i kako pretsedatel na pregovara~kite timovi. Novonaimenuvaniot direktor na timot za reformi vo sektorot na pretprijatijata, aktuelniot minister za zemjodelstvo Marjan \or~ev, e isto taka nadvor od vidikot. Tie bea posebno iznenadeni od glasnata i silna objava deka Vladata podgotvuva svoja sopstvena strategija za izvlekuvawe na zemjata od krizata vo sorabotka so mo{ne dobro plateni me|unarodni sovetnici, vklu~uvaj}i go posledniot premier na biv{ata SFRJ, biznismen i in`ener Ante Markovi}, kako i poznatiot izraelski finansiski ekspert Sem Vaknin.

Ova samoto po sebe ne e lo{o, no faktot deka vo nivniot dokument e predvideno napu{tawe na stabilniot razmenski kurs za denarot i restriktivna makroekonomska politika, na koja{to i MMF i svetskata banka insistiraat i voveduvaweto na "o~ekuvan ekonomski raste` so kalkulirana produktivna inflacija", davaat pri~ini za nedoverba i skepticizam. Vo kombinacija so nesigurnosta koja{to preovladuva vo zemjata po objavuvaweto na rezultatite od glasaweto vo prvata runda na pretsedatelskite izbori i mo`nata pogolema rekonstrukcija na vladiniot kabinet, poslednoto dvomese~no odlagawe na pregovorite za noviot aran`man na Svetskata banka za Republika Makedonija, stanuva pove}e od o~igledno. Mnogu doma{ni ekonomisti i politi~ari predviduvaa deka takviot kurs na nastanite }e gi uni{tat dr`avnite interesi, no se nadevaat deka Vladata }e najde na~in da gi "ispegla" razlikite.

Kolku e dlaboka krizata vo odnosite me|u Makedonija, Svetskata banka i MMF, najdobro go ilustirira faktot deka za prvpat ovaa godina dr`avata prakti~no be{e ostavena "so prazni race", bez nitu eden aran`man i poradi toa samata se postavi vo edna nezavidna pozicija, na rabot na totalna ekonomska konfuzija i socijalna eksplozija. A, seto ova na Makedonija & se slu~uva vo momentot koga nea & treba eden takov aran`man, po operaciite na NATO protiv SRJ. Ova e presedan vo najnovata istorija na ovaa zemja koja{to za uspehot postignat vo ekonomskite reformi vo poslednite 6 godini, od nekoi be{e narekuvana kako "Balkanski ekonomski tigar".

Taa be{e mnogu ponapred od drugite dr`avi vo ovoj region na tranzicija. Vkupnata suma na pomo{ od 32 milioni USD koja{to taa ja dobi od Fondot na CCFF za nadminuvawe na posledicite od "vi{ata sila", ne se smeta kako normalen aran`man, nitu vredniot dogovor od 50 milioni USD, podaren vo maj. Iznosot za zagubite koi{to gi pretrpe Makedonija, naj~esto se ilustriraat so slednite podatoci: bilans na deficit vo pla}awata od 320 milioni USD; deficit vo buxetot od 190 milioni USD; novi 20 iljadi lica bez rabota, 10 iljadi novi socijalni neobezbedeni slu~ai i negativen ekonomski bilans koj se pribli`uva do brojkata od milijarda dolari. Za vozvrat, Makedonija dava{e vetuvawa, no nitu edno ne be{e ispolneto. Po donatorskata konferencija vo Pariz, taa dobi samo 60 milioni USD (nadvor od baranite 450 milioni USD i odobreni 252 milioni USD), vo vid na krediti, koi se samo kapka voda vo moreto. "Tie n# ostavija nas da se borime sami za da ostaneme na povr{inata" - ~esto zboruva so gor~ina ministerot za finansii Stojmenov.

Spored analiti~arite, osven kosovskata kriza osnovnite pri~ini za zamzrnuvawe na odnosite i sorabotkata so svetskite finansiski "bosovi" ne se samo od ekonomska, tuku i od psiholo{ka i politi~ka priroda. Pove}eto ekonomisti, no isto taka mnogu direktori i rabotnici, mislat deka precenetata vrednost na denarot gi povlekuva pretprijatijata, posebno izvoznite kon ambisot.

Vo pove}e priliki e zaklu~eno, a osobeno na Sobirot na ekonomistite vo Makedonskata akademija na naukite, deka lekot predlo`en od MMF za stabilizacija na makedonskata ekonomija vo vid na fiksen razmenski kurs za nacionalnata valuta "e otroven" i vodi kon dezintegracija na sistemot. Baranata disciplina i insistiraweto na svetskiot finansiski "policaec" za redukcija na pomagawata, stegnuvawe na uslovite za funkcioniraweto na ekonomskite entiteti i natamo{na restrikcija na pravata na rabotnicite da bidat vovedeni preku reformite vo trudot, penziskata i zdravstvenata legistlativa tuka se sfa}aat kako stavawe "ja`e okolu vratot". Vo dopolnenie, rabotni~kite sindikati koi ja pritiskaat Vladata da go oslobodi remenot i da gi zgolemi platite (koi ne se menuvani za vreme od edna cela dekada i dostignuvaat 300 DEM mese~no), te{ko mo`e da razberat deka ne mo`e da ima progres bez `rtvi i deka reformite na kratok rok proizveduvaat nepopularni efekti i deka toa e potrebno za da se izdr`i za op{toto dobro. Tie potcrtuvaat deka odbivaat da platat za posledicite od kosovskata kriza koja{to se slu~i "bez nivna vina" i tie se ~uvstvuvaat zloupotrebeni od Me|unarodnata zaednica.

Nasproti ovie sentimentalnosti, makedonskata Vlada se obiduva da gi ubedi niv, isto kako i site drugi, deka taa }e gi ispolni uslovite {to & se postaveni od me|unarodnite finansiski institucii, deka zastojot vo sproveduvaweto na reformite e zaradi objektivni pri~ini, dodeka aktuelnoto odlagawe na pregovorite ne zna~i i nivno krajno zavr{uvawe. Taa posebno podvlekuva deka ne }e bide te{ko da se prodol`at pregovorite i deka glavnite akcenti }e bidat staveni na transformacijata na bankarskiot sektor, javnata administracija i pretprijatijata - zagubari.

So cel da go dobie FESAL- aran`manot, Makedonija }e treba da "nurne" dlaboko vo bankarskiot sistem i da sozdade pet golemi i zdravi banki od postojnite 22 "bolni", so dvajca generalni direktori vo sekoja i supervizori koi{to }e znaat, da gi primenat svetskite standardi i da ja otstranat finansiskata nedisciplina koja{to se vovlekuva vo celiot sistem. Taa }e mora da go privatizira bankarskiot sektor, no isto taka da vospostavi finansiski institucii bez vi{ok na rabotna sila i administracija ~ija{to edinstvena preokupacija e {to da jadat za vreme na pauzata za ru~ek. Svetskite bankari baraat podobruvawe na menaxmentot na pretprijatijata {to se privatizirani, zajaknuvawe na zakonodavstvoto i definicija na site pravila potrebni za dovlekuvawe stranski kapital. Tie vetija deka aran`manite }e gi popolnat fondovite potrebni za kompenzacija ili preobuka na rabotnata sila koja{to }e stane nepotrebna kako rezultat na ovie reformi. Vtorata rabota na koja insistiraat svetskite bankari e odnosot pome|u buxetot i negovite korisnici. Tie gi ocenija makedonskite javni tro{oci kako skandalozni, otkako vidoa deka e te{ko da se objasni faktot deka 60 procenti od prihodot se tro{at za godi{nite plati na 90 iljadi javni slu`benici.

Tie velat deka za zemja od tipot na Makedonija, 20 iljadi javni slu`benici }e bidat pove}e od dovolni. Tie predlagaat racionalizacija vo fazi {to e prili~no te{ko da se sprovede, bidej}i okolu 70 iljadi rabotnici }e ostanat na ulica, vo vreme koga od vkupno 2 milioni lu|e, 320 iljadi se nevraboteni, 120 iljadi rabotat so neregularni plati, a 100 iljadi primaat socijalna pomo{.

Problemot na privatizacija ili likvidacija na ostanatite osum od 12 firmi golemi zagubari za koi krajniot rok be{e krajot na ovaa godina e odlo`eno za narednata godina. Svetskite bankari se re{itelni deka nema da ima prodol`enija na pregovorite, nitu FESAL- aran`man, s# dodeka ovoj problem ne se re{i. Osven toa, Makedonija ve}e dobi kako grant eden takov kredit od 85 milioni USD vo 1995 godina. Svetskata banka e najgolemiot finansiski partner na ovaa dr`ava koj dosega gi poddr`uva{e nejzinite programi za strukturalno usoglasuvawe so ~etiri proekti koi dostignaa 254 milioni USD. Od 1993 god. dosega, Makedonija isto taka ima primeno 500 milioni USD za 17 proekti od Me|unarodnata asocijacija za razvoj IDA.

Pregovorite na Makedonija so MMF bea sekoga{ te{ki poradi nejzinite zakoni. I aran`manot ESAF e ekstremno va`en za dovlekuvawe potencijalni investitori od celiot svet. Tie obezbeduvaat disciplina, isto taka i politi~ka, ekonomska i socijalna stabilnost. Zaradi toa, bez ogled na toa kolku e protiv `eleznata cvrstina na svetskite monetarni lordovi makedonskata Vlada i stru~wacite }e moraat da gi prifatat i da gi sprovedat site barawa {to im se postavuvaat od niv. Nie nau~ivme deka tie }e se obidat da obezbedat vistinsko olabavuvawe na remenot na stabilizacijata, otkako }e bide potrebno da se definiraat uslovite za `ivot do 2003 godina. Procentot od 5% rast na inflacijata, nim }e im odgovara najdobro. Mo`ebi razmenata na mislewa }e bide organizirana vrz osnova na nova vladina nacionalna platforma za izvlekuvawe na zemjata od krizata i nejziniot natamo{en razvoj. Doa|aweto na monetarniot tim za pregovori se slu~i vo sredinata na noemvri.