Pred pedeset godini, za vreme na Gra|anskata vojna vo Grcija, opasnosta gi zafati na{ite domovi vo severozapadniot del na Egejska Makedonija (gr~kiot del od Makedonija) i na{ite `ivoti se najdoa vo opasnost.

Egzodusot na decata opfati nad dvaeset i osum iljadi mali mom~iwa i devoj~iwa. Nekoi od nas imaa dve, tri ili ~etiri godini, a najstarite pomalku od ~etirieset. Nekoi od decata duri ne mo`ea i imeto da si go ka`at. Po nekolku meseci bevme zagri`eni od strana na organizaciite na Crveniot Krst vo Jugoslavija i vo isto~noevropskite zemji. Nikoj od nas ne mo`e{e da razbere zo{to moravme da zamineme od na{ite domovi, za da `iveeme vo tu|i zemji.

Mnogu godini podocna, koga porasnavme i stanavme svesni za toa {to sme, odedna{ doznavms deka gr~kata dr`ava n# proglasila za emigranti i politi~ki neprijateli na Grcija. I pokraj faktot {to od na{ata rodna zemja bevme odvedeni bez na{a soglasnost, gi izgubivme site na{i prava samo poradi toa {to sme rodeni tamu, kako Makedonci.

Pove}eto od "decata begalci od Egejska Makedonija" denes `iveat vo Republika Makedonija. Iljadnici najdoa svoj nov dom vo Avstralija, Kanada i Soedinetite Amerikanski Dr`avi, a nekolku stotici ostanaa vo zemjite na porane{niot Sovetski Sojuz i vo drugite isto~no - evropski zemji. Site ovie zemji ni obezbedija mo`nost za pristoen `ivot i nie na toa sme im blagodarni. No, na{ata nesre}a prodol`uva, koga stanuva zbor za zemjata na va{eto ra|awe. Nie sme deca na razdeleni semejstva, od koi del `iveat vo granicite na Grcija. Prirodno e {to te`neeme kon toa da se soedinime. No, gr~kata dr`ava ni go odrekuva toa pravo. Pritoa, Grcija ne poka`uva po~ituvawe na odredbite od Zavr{niot dokument na Helsin{kata povelba, osobeno na onie so koi se garantira kontaktiraweto i redovnoto sre}avawe me|u ~lenovite na razdelenite semejstva. Nam ne ni e dozvoleno da se vratime vo na{ite rodni mesta, duri i kako turisti. Ne mo`eme da dobieme vlezna viza za Grcija, duri i koga sme pokaneti na kr{tevki ili svadbi na bliski rodnini. Ne ni e dozvoleno da odime nitu na pogrebi na ~lenovi na na{eto najtesno semejstvo.

Na krajot, odzemeno ni e i pravoto na poseduvawe i upravuvawe so imotite {to ni gi ostavile na{ite predci. Gr~koto zakonodavstvo ima sozdadeno nepremostovi pre~ki za site nas koi{to sakame da se vratime vo Grcija i da si gi barame imotite. Vo oddelni slu~ai, koga ~len na Zdru`enieto }e podnese formalno baarawe da se vrati vo zemjata vo koja{to se rodil, od nego se bara da se deklarira kako "Grk spored ra|awe", {to zna~i deka od nego se bara da se otka`e od svojata makedonska nacionalnost. Na{a ~ove~ka obvrska e da ve zapoznaeme i da vi obrneme vnimanie na ovoj problem {to go sozdade Grcija, koja{to e potpisnik na Helsin{kata povelba. Grcija ne ispolnuva nitu edna obvrska {to proizleguva od potpi{anata povelba, koga istata treba da se primeni na Makedoncite.

Na{eto Zdru`enie gi ceni i celosno gi po~ituva naporite na potpisni~kite na Helsin{kata povelba za ~ovekovite prava i nie navistina veruvame vo iskreniot priod kon na{ite uka`uvawa. Ostavame na vas da presudite za s# ona {to go rekovme vo ovoj na{ apel.

Se nadevame deka vie }e storite s# {to e vo va{ite mo`nosti i }e vlijaete vrz gr~kata Vlada da gi ispolnuva prezemenite obvrski, potpi{uvaj}i gi me|unarodnite dogovori za ~ovekovi prava i da se prekine na{ata diskriminacija, kako deca begalci. Diskriminacija koja{to trae i denes, koga nie sme ve}e lu|e na postara vozrast. Se nadevame deka }e ja pra{ate Grcija zo{to ne ni dozvoluva da se vratime vo na{ite rodni mesta, ne ni go vra}a ona {to ni pripa|a i zo{to ne gi priznava na{ite ~ove~ki prava.