Za da se razbere te`inata na problemot, neophodno e da se povtori deka vo Bugarija, Grcija i Albanija `iveat mnogu pove}e etni~ki Makedonci (nad 2.500,000), otkolku vo Republika Makedonija (1.400,000). Tie se integralen del na makedonskata nacija, so ist jazik, kultura i istorija, no imaa nesre}a da bidat podeleni po Balkanskata vojna vo 1913 godina i vo tekot na blizu devet decenii, da bidat podlo`eni na prisilna asimilacija. Vo Grcija i vo Bugarija se osporuva i samiot fakt na nivnoto postoewe, dodeka Albanija im go priznava malcinskiot status samo na Makedoncite so hristijanska veroispoved. Grcija i Albanija, so administrativni merki, im gi promenija duri i imiwata i prezimiwata na Makedoncite, za na toj na~in da se skrie etni~kata posebnost.

Vo publikacijata “Makedonskoto malcinstvo vo Grcija”, {to vo maj 1999 godina, ja izdade Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Turcija, se uka`uva na faktot deka vo granicite na Evropskata unija e dozvolena ~ove~ka tragedija. Oficijalnata politka na Grcija kon Makedoncite e svedena na totalno negirawe deka tie postojat. A, ako ve}e ne postojat, ne mo`e da se govori za nivni prava.

Visokiot komesar za nacionalni malcinstva, Van der [tul, kone~no napravi eden ~ekor {to ima{e za cel da ja predupredi oficijalna Atina deka edno malcinstvo ne mora da bide priznato za da gi ostvari i da gi u`iva svoite prava. No, intervenciite od ovoj vid, iska`ani krajno na~elno i bez spomenuvawe na Makedoncite kako malcinstvo, se pod minimumot na o~ekuvanata gri`a za nacionalnite malcinstva, od strana na OBSE. Grcija lesno minuva preku vakvite uka`uvawa od Me|unarodnata zaednica, a asimilacijata na Makedoncite prodol`uva kako proces organiziran od site strukturi na dr`avata. Nikoj ne gleda problem ako dvajca Makedonci bidat otpu{teni od rabota, samo zatoa {to se zaboravile i preku interniot komunikacionen sistem na kompanijata vo koja{to rabotele, progovorile na makedonski jazik.

Ovoj primer sam po sebe govori za {iro~inata na jazot {to treba da se premosti, za da mo`e da & se dade {ansa na tolerancijata i neuslovenoto zaedni~ko `iveewe na razli~nite etnikumi. Ova se slu~uva vo granicite na Evropskata unija, kade {to Grcija e ~lenka, a Evropa toa ne go znae. Mo`ebi i zatoa mol~i. Makedoncite, od svoja strana, se pra{uvaat dali pri toleriraweto na vakvi pojavi voop{to mo`e da se ima nade` deka Makedoncite vo Grcija }e dobijat barem osnovno obrazovanie na svoj maj~in jazik, ili deka sve{tenikot vo gr~kata crkva nema pove}e da go uslovuva kr{tevaweto na decata so prifa}awe na gr~ko ime?

Razli~nata postavenost na OBSE, kon problemite od ovaa sfera vo regionot na Balkanot, e frapantna. Republika Makedonija, na primer, e pod postojan pritisok da gi pro{iri pravata na albanskoto malcinstvo, iako niedna evropska ili druga zemja nema napraveno tolku mnogu za svoite malcinstva, kolku {to napravi Makedonija za svoite Albanci. Od siroma{na Makedonija se bara da izdr`uva poseben univerzitet za albanskoto malcinstvo od 450 do 470 iljadi lu|e, a od Albanija ne e pobarano ni voveduvawe na makedonskiot jazik vo osnovnite u~ili{ta, iako vo ovaa zemja `iveat blizu 200.000 Makedonci. Na primer, vo celata oblast Golo Brdo nema nitu edno makedonsko u~ili{te, iako e naselena isklu~ivo so Makedonci. Vo Tirana, isto taka, `iveat nad 35.000 Makedonci, a nema ni edno u~ili{te kade {to se u~i na makedonski jazik.

Navedenite primeri im davaat pravo na skepticite da tvrdat deka za Me|unarodnata zaednica principite se mo{ne rastegliva materija, taka {to se oblikuvaat spored interesite na posilnite. Nie bi sakale da veruvame deka toa ve}e se menuva, no faktite ne ni dozvoluvaat takov zaklu~ok.

Pred o~ite na Evropa se primenuva policiska tortura protiv Makedoncite i vo Bugarija. Pripadnici na makedonskoto nacionalno malcinstvo se i fizi~ki napa|ani poradi toa {to se sobiraat so cel da odbele`at eden zna~aen den od makedonskata istorija. Nasproti faktot deka nekoga{ u`ivale i dosta {iroka kulturna avtonomija vo pirinskiot del na Makedonija, tie denes se negirani kako poseben etnikum, a nivnata istorija, jazik i kultura se poistovetuvaat so bugarskata. Seto ova se slu~uva pred o~ite na OBSE.

Obespravenosta na Makedoncite vo spomenatite zemji, ako ne{to su{tinsko ne se promeni, mo`e da narasne vo problem so seriozni bezbednosni posledici za celiot region. Od tie pri~ini, zdru`enata delegacija na makedonskite nevladini organizacii ja povikuvaat Me|unarodnata zaednica, a pred s# OBSE, da poka`e pogolemo vnimanie kon problemite so koi etni~kite Makedonci se soo~eni vo Bugarija, Grcija i Albanija. Dotolku pove}e {to kaj site niv e vidlivo naglaseno nastojuvaweto da gi zamrznat sostojbite so ~ovekovite prava na Makedoncite na nivoto na koe{to se denes, a toa e totalno nepriznavawe na nivnoto postoewe.

Od Me|unarodnata zaednica se o~ekuva pore{itelno da se zalo`i kaj spomenatite zemji da se odnesuvaat vo soglasnost so me|unarodnite standardi za ~ovekovi prava i slobodi. Pritoa bi trebalo da se isklu~at site proyirni igri na sopstveno tolkuvawe na obvrskite i odgovornostite {to na ovie zemji im gi nalagaat me|unarodnite pravni akti i spogodbite, na koi{to tie se potpisni~ki.

Republika Makedonija, koja{to e vo centarot na problemati~niot Balkan i zemjite {to ja opkru`uvaat, bi trebalo da napravat napor da gi usoglasat standardite {to bi gi primenuvale vo vrska so ~ovekovite prava i slobodi. Kako prv ~ekor, bi mo`ele da se obvrzat deka }e primenuvaat sankcii protiv site vidovi na javen ili prikrien pritisok, poedine~en ili kolektiven, {to ima za cel da ja spre~i slobodata na javnoto samoidentifikuvawe na pripadnicite na nacionalnite, verski i drugi malcinstva, ili go stesnuva prostorot za manifestirawe na ovie prava i slobodi.

Paralelno so ova, vo ramkite na etni~kiot i kulturen pluralizam na Balkanot, bi trebalo da se promovira pravoto na sekoj narod da obezbedi nepre~eno komunicirawe na svojot jazik i kultura vrz celata teritorija {to ja naseluva, bez razlika dali taa e podelena so dr`avni granici. Pravoto na svoj celovit jazi~en i kulturen prostor treba da se prifati kako izraz na dostoinstvoto na sekoj narod, pomal ili pogolem, koj{to }e dobie mesto vo po{irokata evropska zaednica na narodite. Ako Evropa ne obezbedi vakvo slobodno prelevawe na nacionalnite kulturi preku postojnite granici, pacifikacijata na etni~ki izme{anite regioni ne bi imala pogolemi {ansi.

Kako neizbe`no rezime na seto ona {to e izneseno vo ovoj apel, si zemame za sloboda da izrazime skepticizam vo uspehot na Paktot za stabilnost na Jugoisto~na Evropa, ako problemite so ~ovekovite prava bidat i natamu ignorirani ili tretirani so posebni obziri kon nekoi zemji.