No, eve, denovive, makedonskata politi~ka scena pretstavuva poligon na razbranuvani emocii i strasti, tokmu poradi nedore~enosta na odredbite na zakonite koi bi trebalo da ne ostavaat nikakov prazen prostor za somne` vo na~inot na sproveduvaweto na postapkata za izbor na pretsedatel na Republikata, taka {to, dodeka ednite akteri nagolemo ja proslavija od nikogo nepotvrdenata pobeda na nivniot kandidat (bidej}i izbornata postapka ne e zavr{ena), drugite po vtorpat izleguvaat na plo{tadite sobiraj}i rekorden broj na ~lenovi, simpatizeri i gra|ani koi{to protestiraat za izbornite dalaveri na tandemot Georgievski-Xaferi. Ne samo {to ne uspeavme, kako dr`ava, da si izbereme pretsedatel {to }e bide slaven i po~ituvan od site gra|ani kako izbira~i, tuku naprotiv, vo dogledno vreme }e morame da se zadovolime so pretsedatelot ili spikerot na Sobranieto, koj soglasno Ustavot na RM }e ja izvr{uva taa najvisoka funkcija, s# do ustoli~uvaweto na idniot naslednik na Kiro Gligorov. Vpro~em, ova i ne e nekakvo iznenaduvawe, da re~eme, za oddelni poznava~i na ustavno-pravnite lavirinti vo koi zasega e zaglavena izbornata postapka, koi pretpolagaa deka mo`e da dojde i do vakvo ne{to. Profesorite na Pravniot fakultet vo Skopje Sveto [kari} i \or|i Marjanovi} pove}epati uka`uvaa na nedore~enosta na Zakonot za izbor na pretsedatel na Republikata donesen od aktuelnata vlast vo tekot na ovaa godina, posebno na toa koj gi verifikuva izbornite rezultati, koj mo`e da presudi vo slu~aj na kolizija na pravilata, ili na faktot kako se utvrduva identitetot na izbira~ite, kako da se onevozmo`at porane{nite registrirani pojavi na glasawe na eden ~ovek za pove}e glasa~i {to masovno se slu~i i ovoj pat, najverojatno vo re`ija na dvata koalicioni partner vo Vladata, izbira~ki legitimacii bez fotografija na imatelot, formalnoto odbivawe na prigovorite od edniot pretsedatelski kandidat bez da se cenat dokazite, a istovremeno se insistira{e vo izbornite komisii i DIK da vlezat sudii kako garancija za primena na pravoto i pravi~nosta i sli~ni nebulozi, apsurdi i nedore~enosti koi za onoj {to gi donesuva tie pravila treba da pretstavuvaat nekakva "prednost".

Celava ovaa kakofonija, da ne e premnogu seriozna, bi bila vsu{nost mo{ne sme{na ili tragikomi~na, bidej}i biv{ite falsifikatori (SDSM, odnosno "Sojuzot za Makedonija vo 1994 godina), gi obvinuvaat sega{nite falsifikatori (VMRO-DPMNE i PDPA), a vo me|uvreme "fr~at" soop{tenija i izjavi od razni dr`avi, organizacii i diplomatski pretstavnici deka izborite pominaa na "zadovolitelen na~in", no sepak imalo "masovni pojavi na neregularnosti". Farsata e vo toa {to isti takvi izjavi bea zabele`ani i po o~igledniot falsifikat na izborite vo 1994 g. na koi forsirano, u{te vo prviot krug be{e izbran Kiro Gligorov, a masovnite demonstracii i protesti na toga{nata opozicija VMRO-DPMNE i Demokratskata partija ne pomognaa vo toa, nitu pak nivnoto bojkotirawe na vtoriot krug na izborite. Vo toj daden politi~ki moment na najva`nite me|unarodni politi~ki faktori po sekoja cena, pa i po cena na izboren falsifikat, im odgovara{e so Makedonija da rakovodat Kiro Gligorov i "Sojuzot za Makedonija" za da si zavr{at nekoi svoi raboti so vojnata vo Bosna i Hrvatska.

Vpro~em, ve}e ja vidovme i cenata na poddr{kata na Zapad na "Koalicijata za promeni" vo tekot na lanskite parlamentarni izbori koja odnese pobeda, iako se rabote{e za re~isi nevozmo`na politi~ka kombinacija - nacionalisti~kata makedonska so nacionalisti~kata partija na albanskoto malcinstvo i dvete dovedeni vo "pragmatisti~ka pozicija", so pomo{ na istaknatiot komunisti~ki politi~ar Vasil Tupurkovski. Slede{e barawe za zaminuvawe na UNPREDEP, bea vospostaveni odnosi so Tajvan, a prekinati odnosite so Kina, dojdoa voenite efektivi na NATO, slede{e intervencijata protiv Slobodan Milo{evi}, odnosno SR Jugoslavija, s# na s#, prenapregnati i seriozni akcii koi{to najverojatno, spored ocenkite na zapadnite voeno-politi~ki analiti~ari, ne }e mo`ea taka uspe{no da se sprovedat dokolku na vlast vo Makedonija bea Kiro Gligorov i SDSM, SPM i drugi "jugonostalgi~ari" kako {to gi narekuvaat politi~kite oponenti!

Me|u kumovite na makedonskata politi~ka "turli-tava" }e go vbroime i nekoga{niot "tatko na multinacionalna, multikulturna i multiverska" Republika Makedonija - gospodinot Kiro Gligorov koj denovive vo pro{talniot govor na Sobranieto, sakaj}i ili ne, n# potseti za golem broj kontroverzi vo sopstvenata politi~ka aktivnost koi i denes se provlekuvaat niz narodot, bez ogled na visokite ocenki i pieteti koi{to mu gi uka`aa site li~nosti od vrvot na javniot `ivot, pa duri i komentatorite vo vesnicite koi{to rapidno go zgolemuvaa sopstveniot tira` so objavuvawe na "qubovnata afera na Kiro Gligorov so Kate" i drugi ekskluzivnosti.

Istorijata navistina }e go oceni negovoto delo, toa go re~e i samiot Gligorov, no nie bi sakale da go potsetime na nekoi negovi odluki koi imaa neopredelen ili dvoen karakter, polni so kontroverzi i mitovi. Od toj vid }e se zadr`ime na ocenkata deka toj uspeal da ja so~uva Makedonija od besneeweto na vojnata so koja bea zafateni drugite delovi od porane{nata Ju-federacija, so ovozmo`uvawe ostatocite na JNA da go odnesat so sebe celokupnoto oru`je, voena oprema i materijali od Makedonija (~ija{to vrednost se ocenuva{e i so milijardi dolari), ostavaj}i ja dr`avata nebraneta i vo psihoza na o~ekuvan napad na {e{eqovcite i arkanovcite koi otvoreno ni se zakanuvaa so takvi akcii. Pra{aweto e dali toga{noto rakovodstvo na JNA koe{to se nao|a{e vo raspad, mo`e{e da si dozvoli takov luksuz da vodi vojna na tri fronta, pokraj onie vo Hrvatska i Bosna, bidej}i oddelni visoki rakovodni li~nosti od toga{noto MVR izjavija deka srpskite generali vsu{nost molele da ne se zapo~nuva so teroristi~ki akcii protiv niv; deka ukradenoto oru`je i oprema od strana na pripadnicite na MVR od kasarnata vo Skopje koe Kiro Gligorov naredi vedna{ da se vrati, vsu{nost i ne bilo evidentirano vo celost od JNA; deka po negovo barawe e zaprena akcijata za "kradewe" ili dislocirawe na helikopterite od tipot "Gazela" (se zboruva{e za 16 i pove}e) ili akcijata za odzemawe na voenata evidencija od Ministerstvoto za odbrana bez negovo znaewe koga vsu{nost zapre ispra}aweto na regruti od Makedonija na frontovite vo Hrvatska i Bosna. S# na s#, dali makedonskata dr`ava }e be{e vo poinakva me|unarodna pozicija dokolku "puknea nekolku pu{ki" kako vo Slovenija ili pak kako {to ja ostavi toga{ Kiro Gligorov? Razvojot na nastanite vo Slovenija i Makedonija potoa, bi mo`ele da ni bidat reperi za takvata ocenka.

Od toj aspekt e i donesuvaweto na odlukata na Badinterovata komisija - sostavena od pretsedatelite na ustavnite sudovi na ~lenkite na Evropskata zaednica koja{to na Makedonija i Slovenija im go dade pravoto da bidat priznati kako nezavisni dr`avi, pri {to Milan Ku~an, Janez Drnov{ek i drugite slovene~ki komunisti~ki lideri znaeja {to sakaat i toa go postignaa, dodeka na{iot Kiro Gligorov s# u{te se bore{e za platformata "Gligorov-Izetbegovi}" koja{to pretpostavuva{e skratena konfederacija vo koja bi vlegle Srbija, BiH, Crna Gora i Makedonija, pa taka vo referendumskoto pra{awe za samostojna i nezavisna dr`ava RM be{e vmetnata i opa{kata "so pravo da vleze vo eventualen sojuz na suvereni dr`avi na Jugoslavija", pa s# do ispra}awata na pisma so koi se bara{e priznavawe na na{ava dr`ava, zamislete so redovna po{ta koja{to ode{e preku Belgrad vo stranstvo, pa usledi pismoto na gospo|ata Karin Lalimier koj bara{e objasnuvawe dali Republika Makedonija saka da bide priznata kako samostojna dr`ava ili se bori za ostanuvawe vo Jugoslavija, ili platformata na RM na Londonskata konferencija za Jugoslavija na koja Kiro Gligorov i pokraj uka`uvawata od MAAK za razre{uvawe na problemite so "Prohor P~inski" i granicata so severniot sosed, uporno insistira{e da ne ja iritirame Srbija, ili kadrovskoto proma{uvawe so postavuvawe na pozicijata minister za nadvor{ni raboti vo Vladata na Nikola Kqusev na ~ovekot (Denko Maleski), koj na sednica na taa Vlada }e re~e "nezavisna Makedonija da, no bez mene" i sl. Vpro~em, neodamna Kiro Gligorov vo intervju za AP istakna deka bil naiven koga veruval deka razvivaj}i go konceptot za multinacionalna dr`ava }e go odr`i mirot na Balkanot vo koj sosedite odat na golemodr`avni koncepti {to e prvo negovo priznanie deka ne bil bezgre{en! Da se nadevame deka istorijata }e go oceni i vistinskoto zna~ewe na negovite odluki, kako na primer za vleguvawe vo OON pod imeto PJRM za koe veti deka }e trae samo nekolku meseci, a eve, ne mo`eme da se otka~ime od nego i po negovoto penzionirawe, ili donesuvaweto na Deklaracijata vo Sobranieto na Makedonija so koja se poddr`uvaat akciite na nadvore{nata orientacija i odnosite so Grcija, so imeto "Republika Makedonija-Skopje", koja{to s# u{te gi dr`i otvoreni problemite so Grcija okolu imeto i sl. S# na s#, dokolku sakame Republika Makedonija da ja organizirame kako vistinska demokratska dr`ava so visoko renome i po~it vo me|unarodnite odnosi }e treba u{te mnogu da napravime bidej}i sprotivnoto, gledame, n# vodi vo haos, anarhija i raspa|awe za koe{to nema da bide va`no koj bil vinoven!