Denes vo Albanija `iveat okolu 700.000 Makedonci. To~nata brojka nikoj ne mo`e da ja ka`e, oti vo taa dr`ava dosega ne e sproveden popis. Makedoncite, sami i neizme{ani so drugite etnikumi, najmnogu gi ima vo isto~niot del od dr`avata, kon granicata so Republika Makedonija i toa, zapo~nuvaj}i od oblasta Gora na sever na dr`avnata granica, pa s# do ju`nata granica so Grcija. Naselbite so avtohtoni Makedonci ne se tesen pojas do granicata, tuku naprotiv, naselbi so avtohtono makedonsko naselenie, me|usebno bliski i povrzani i dopiraat do vnatre{nosta na dr`avata. Na bregot na Jadranskoto More se naselbite Pojani i Novo Selo koi se naseleni so Makedonci. Porano ima{e pove}e sela do Tirana naseleni so Makedonci, a denes gi ima samo vo seloto Ka{ari. Oazi od makedonski naselbi ima i vo oblasta Malesija, vo ju`na Albanija, na sever i na zapad od dr`avata. Nema grad vo Albanija kade {to ne `iveat Makedonci. Vo tie gradovi tie imaat svoi maala, koi naj~esto gi nosat imiwata na mestata od kade {to se naseleni. Najgolemi gradski grupi Makedonci, ima vo pogolemite albanski gradovi Tirana, Elbasan, Skadar, Dra~, Girokastro, Valona, Kor~a (Gorica). Tuka sekako, treba da potsetime na gradot Berat, koj vo tursko vreme se vika{e Belgrad, a be{e naselen prete`no so Makedonci. Vo toj grad bila mnogu aktivna makedonskata crkveno-u~ili{na op{tina. Denes tamu ima pomalku Makedonci. Okolnite sela s# u{te se naseleni so Makedonci. Za Belgrad ostana spomenot vo pesnata za Biljana koja gi moli vinarite belogra|ani, da ne & go gazat platnoto.

Vo 1924 godina me|u Albanija i Grcija e sprovedena razmena na naselenie i teritorija. Vo taa trgovija na smetka na makedonskiot narod, `rtva bile Makedoncite od 18 sela od Kosturskata okolija koi go promenile gospodarot i dr`avjanstvoto. Vo zamena za toa, Grcija dobila nekolku sela vo Epir naseleni so Makedonci i Grci. Taa, 1924 godina, Albanija dobila u{te 24 sela od Debarskata okolija naseleni so Makedonci vo zamena za manastirot "Sv.Naum Ohridski", koj & pripadnal na Jugoslavija. Polo`bata na Makedoncite vo Albanija e mnogu te{ka. Tamo{nata ekonomska situacija e polo{a za niv, oti tamu kade {to `iveat ne se investiralo vo stopanstvoto, a se znae zo{to. Stopanskata dejnost e zamrsena so isklu~ok na skromnata zemjodelsko-sto~arska aktivnost po selata. Siroma{tijata i gladot za niv se sekojdnevie od poodamna, no egzistiraat. Albanizacijata na Makedoncite se vr{e{e pod golem pritisok. So Dekretot za imiwata od 1.7.1969 godina, i Odlukata na Vladata za promena na imiwata od 23.9.1975 godina, vlasta si obezbedi legitimitet da gi pritisne Makedoncite za da se albaniziraat. Denes vo Albanija, mo`e da se sretne pravoslaven Makedonec so muslimansko ime i pravoslavno prezime. Osobeno `estok pritisok se vr{el nad islamiziranite Makedonci. Bile promeneti i geografskite imiwa od makedonsko poteklo. Taka na pr. seloto Pustec, denes se vika Likenas. Tamo{nata vlast i denes gi dr`i Makedoncite vo planski izrabotena izolacija. Za vreme na ednoumieto is~eznale nekolku iljadi Makedonci, „neprijateli" na dr`avata.

Site prava i slobodi ne va`at i za Makedoncite. Makedonskite intelektualci od Elbasan, kade {to ima brojno makedonsko naselenie, ja sozdadoa partijata DOMNEA so koja bi gi barale i {titele svoite prava i slobodi. Taa partija ne samo {to ne e registrirana, tuku vedna{ po sozdavaweto be{e zabraneta. Na Makedoncite im ostanalo da se za~lenat vo drugi albanski partii, no poradi nivnata nacionalisti~ka kadrovska politika, nemaat nikakov uspeh vo svojata dejnost. Na lojalnosta na gra|anite od makedonsko poteklo, vlasta odgovara so poni`uva~ki odnos kon niv. Sepak, treba da se spomne deka vo posledno vreme, polo`bata so pravata i slobodite na Makedoncite e malku podobrena. Zaradi interesot i pritisokot na nekoi me|unarodni nevladini organizacii, vlasta malku popu{ti i im dozvoli na Makedoncite da napravat mal is~ekor vo nivnoto samoorganizirawe.

Denes vo Albanija postojat makedonskite zdru`enija: Mir, Bratstvo i Prespa, nivnata dejnost ne retko ja blokira, a nivnite ~lenovi po~esto gi nadgleduva, oti gi smeta za dr`avni neprijateli. Albanija e edinstvena balkanska dr`ava vo koja makedonskite deca mo`at da slu{aat nastava na svojot jazik, iako mnogu reducirana so nekolku ~asovi nedelno, i toa ne site, vo nekolku sela vo mala Prespa. Pobrojnite Makedonci na drugi mesta, toa pravo go nemaat. Vlasta toa pravo ne go negira, no nejzinata praktika e daleku od iska`anata deklarativnost.

Makedoncite, koga baraat otvorawe u~ili{ta na makedonski jazik, sekoga{ se javuvaat izmisleni administrativni pre~ki, a za tie {to barale ima razni pritisoci.

Za te{kata polo`ba na Makedoncite vo Albanija, pridonese i faktot {to nemalo nitu eden dr`aven avtoritet od strana, koj bi se gri`el i bi gi branel nivnite prava i slobodi. Porane{nata jugoslovenska federacija ponekoga{ poka`uva{e interes i za niv, no samo, vo propagandni celi. Interes za Makedoncite poka`uva i Bugarija, no vo sklop na nejziniot s# u{te neiz`ivean son i streme` za Sanstefanska Bugarija. Ispratenata materijalna pomo{ do Makedoncite od Golo Brdo be{e odbieno i vrateno so edinstveno objasnuvawe deka tie ne se Bugari. Ne treba da se zaboravaat nitu naporite na Grcija, site pravoslavni nealbanci da gi proglasi za Grci. Vo toj smisol treba da se protolkuva i pomo{ta {to Grcija im ja ispra}ala. Ne treba da se zaboravi deka ne mo`e da se napravi nikakva sporedba so pravata i slobodite na nacionalnite malcinstva vo Albanija i Makedonija. Vo ponovo vreme odnosite me|u dvete dr`avi se podobreni. Toa podobruvawe sozdava dobra {ansa i za podobruvawe na polo`bata na Makedoncite vo Albanija. Makedonskata Vlada sekoga{, so nejzinite ustavni prava, no i dol`nosti (~l. 49) sigurno }e mo`e mnogu da im pomogne. Taa ima ubava mo`nost da go napravi istoto {to go pravat drugite sosedi na Albanija, koi se gri`at za svoite nacionalni malcinstva vo taa dr`ava. Makedoncite vo Albanija mo`eat da poslu`at kako most za sorabotka i pogolem razvoj na odnosite me|u dvete dr`avi. [to }e se napravi, vremeto }e poka`e.