|
Istorijata ne e samo minato NE POSTOI AVTENTI^NA STAROGR^KA MITOLOGIJA! Pi{uva: Aleksandar DONSKI
P rodol`uvame so izvadoci od mojot neobjaven rakopis "Anti~ko-makedonskoto nasledstvo vo dene{nata makedonska nacija".Koga zboruvame za "starogr~koto nasledstvo" vo dene{nata svetska kultura i civilizacija, dol`ni sme da spomneme deka dobar del od toa "gr~ko nasledstvo" voop{to ne bilo gr~ko, tuku pozajmeno od mnogu postari ili sosedni narodi. Ovaa vistina, poleka no sigurno, go probiva svojot pat vo svetskata javnost. Vo slednive nekolku broevi }e se zadr`ime na vistinata za t.n. "starogr~ka mitologija". ]e doka`eme argumentirano deka ovaa mitologija voop{to ne bila "starogr~ka" Kaj nas malku se znae deka vo svetskata nauka, s# do 18 vek se smetalo deka starata gr~ka mitologija i navistina e avtohtona, gr~ka. No, toga{ bile obelodeneti podatoci deka Grcite svojata mitologija vo golema mera ja prezele od Fenikijcite (i od drugi toga{ni indoevropski narodi). Deka za ova denes se znae vo svetskata javnost, }e prilo`ime citat od svetski poznatata Grolier op{ta CD enciklopedija (1995), kade {to za najgolemiot broj elementi od gr~kata religija i mitologija sosema jasno se tvrdi deka se pozajmeni od drugi razli~ni kulturi. Denes ova e op{to prifatena vistina, za koja se u~i duri i vo samata Grcija. Taka, eden den, poleka, no sigurno, }e izleze na videlina vistinata i za ostanatite t.n. "gr~ki elementi" vo svetskata kultura, za koi, isto taka u{te sega ima dokazi i indicii deka voop{to ne bile avtohtoni, gr~ki. No, da se vratime na t.n. "gr~ka mitologija". Vo vrska so nejzinoto poteklo, vo spomenatata enciklopedija, vo poglavieto Mitologija (pod naslov Gr~ka mitologija), ~itame:"Gr~kata mitologija sodr`i mitolo{ki elementi od razli~ni kulturi i istorii".
ZEVS, APOLON I POSEJDON NE SE GR^KI BOGOVI No, {to e toa {to e pozajmeno od ostanatite religii? Odgovorot glasi: pove}eto od gr~kite bo`estva voop{to ne se gr~ki. Duri ni Zevs ne e gr~ko bo`estvo. Deka ova ne se prazni zborovi, povtorno }e ja povikame na pomo{ renomiranata CD enciklopedija, kade vo prodol`enieto na istiot naslov, pi{uva: "Indoevropskiot kulturen element vo ovaa mitologija e pretstaven preku bogot Zevs... Zevs e najglavnoto bo`estvo vo gr~kata mitologija. Toj ima ~isto indoevropsko poteklo i pretstavuva bo`estvo, povrzano so simbolot na neboto i nebesnite fenomeni". Zna~i, gledame deka ni tolku poznatiot "gr~ki bog" Zevs, voop{to ne e gr~ki. Ili poto~no, kolku e gr~ki, tolku e i makedonski, i tolku im pripa|a na site narodi {to go slavele vo toa vreme. Isto e i so bogot Posejdon. Vo vrska so nego, na istoto mesto, ~itame: "Posejdon pretstavuva originalno indoevropsko bo`estvo i toj e postar brat na Zevs". Za "gr~kiot" Apolon, pak veruvam deka malkumina znaat deka pretstavuva azisko bo`estvo, uvezeno od Sibir, kade {to opstojuvalo povrzano so aziskite plemenski {amanski kultovi. Eve {to pi{uva vo ovaa enciklopedija za ova "gr~ko" bo`estvo: "Apolon poteknuva od Sibir i se smeta deka silata na negoviot kult poteknuva od plemenskiot {amanizam na toj prostor, a ne od kultot na Dionis vo Delfi". No, dokolku se najde nekoj da gi ospori citatite od ovaa svetski poznata CD enciklopedija kako "subjektivni", toga{ da ka`am deka poglavieto, od koe gi prezedov ovie citati, e napi{ano vrz osnova na nau~nite trudovi na svetski poznati nau~nici od oblasta na gr~kata mitologija. ]e navedeme spisok na del od avtorite i nivnite dela, koi slu`ele kako osnova za pi{uvaweto na ovoj tekst. Nekoi od niv se: Dodds, E.R., The Greeks and the Irrational (1957); Edmunds, Lowell, ed., Approaches to Greek Mythology (1989); Graves, Robert, Greek Myths, 2 vols.(1955); Grimal, Pierre, Concise Dictionary of Classical Mythology (1990); Guerber, Helene A., The Myths of Greece and Rome (1990); Guthrie, W.K.C.,The Greeks and Their Gods (1949); Harrison, Jane E., Prolegomena to the Study of Greek Religion (1922; repr. 1991); Kirk, G. S., The Nature of the Greek Myths (1975); Lefkowitz, Mary R., Women in Greek Mythology (1986; repr. 1990); Mylonas, G. E., Eleusis and the Eleusinian Mysteries (1961); Nilsson, M. P., A History of Greek Religion, 2d ed. (1949), and The Mycenaean Origins of Greek Mythology (1931; Eng. trans., 1972) i drugi.Duri i Tatkoto na istorijata, Herodot pi{uva deka pove}eto bo`estva, {to gi slavele Grcite, voop{to ne bile gr~ki. Bez razlika na to~nosta na podatocite {to gi spomenuva, fakt e deka i toj bil svesen deka golem broj elementi od gr~kata kultura i mitologija, voop{to ne bile gr~ki. Vo vrska so potekloto na gr~kite bo`estva, Herodot pi{uva: "Nekoi od ovie bogovi (so isklu~ok na Neptun) veruvam deka Grcite gi prezedoa od Pelazgite. Za Neptun, pak, tie doznaa od Libijcite, koi otsekoga{ go slavea". Sega, otkako ja razbivme famata za "gr~kite bogovi" na koi se molele Makedoncite (poradi {to nekoi "ostroumno" zaklu~uvaat deka i Makedoncite bile Grci), da zaklu~ime deka ovie bo`estva podednakvo im pripa|aat i na anti~kite Grci i na anti~kite Makedonci. Toga{ vo {to e razlikata me|u ovie dva anti~ki naroda, koga i ednite i drugite gi slavele ovie indoevropski bo`estva? Kako prvo, voop{to ne e to~no deka i Makedoncite i Grcite slavele isti bogovi (za {to vo prodol`enie }e objasnime). Kako vtoro, i vo slaveweto na zaedni~kite bogovi postoela izrazena razlika vo na~inot na nivnoto slavewe. Za da go pojasnime ova, }e navedeme eden sovremen primer. Da go zememe pravoslavieto. Denes, re~isi sekoj pravoslaven praznik e povrzan so odredeni narodi obi~ai, t.e. so odreden na~in na negovoto praznuvawe (se razbira, pokraj univerzalnite op{to-pravoslavni obredi). Tokmu po specifi~nosta na ovie obi~ai narodite se razlikuvaat. Na primer, postoi zabele`itelna razlika vo obi~aite i obredite za vreme na Badnik kaj Makedoncite i kaj Srbite (a sigurno deka e taka i so narodnite obi~ai i obredi, povrzani i so drugite praznici, i toa kaj site ostanati pravoslavni narodi). Zna~i, vo slu~ajov, imame Makedonci i Srbi (koi veruvaat vo ist Bog), no imaat razli~en na~in vo slaveweto na toj Bog (sekako gledano niz prizmata na narodnite obi~ai i obredi). Taka bilo i so Makedoncite i so Grcite. I ednite i drugite go slavele Zevs (sekoj od svojata strana na zaedni~kata gr~ko-makedonska planina Olimp), no na prili~no razli~en na~in. Eden od najavtoritetnite svetski prou~uva~i na anti~ka Makedonija Eugen Borza (In The Shadows of Olympus - The Emergence of Macedon ISBN 0-691-05549-1), vo vrska so ova }e zapi{e:"Ve}e vidovme deka Makedoncite po~ituvale mnogu bo`estva {to gi po~ituvale i Grcite, no isto taka e sosema jasno i deka na~inot na takvoto po~ituvawe bil zna~itelno poinakov. Taka, na primer, od periodot na Argeidite s# u{te nema otkrieno ne{to {to bi li~elo na gr~kite hramovi, koi vo Grcija se glavnite javni religiozni spomenici". Od ovoj pasus jasno gledame u{te eden interesen moment, koj gi pobiva golemogr~kite hipotezi za gr~koto poteklo na anti~kite Makedonci. Faktot {to vo anti~ka Makedonija (pred prifa}aweto na gr~kata kultura) ne postoel nitu eden hram, nalik na toga{nite gr~ki, e u{te eden silen dokaz za vakvata konstatacija. Vo vrska so razli~niot na~in na slaveweto na bogovite pome|u anti~kite Makedonci i Grcite, svedo{tva dava i avtorot Lazaros Gazepis, koj, vo svojata kniga: "Sporedbena analiza na Aleksandrovata anabaza" (objavena vo Solun, 1976 godina, ~ii delovi se priredeni i objaveni od Petar Vodenski vo januarskite broevi, 1999 godina, na v. Makedonsko Sonce), pi{uva: "Makedoncite veruvale vo mnogu bogovi i im davale li~no postoewe i lice, sli~ni na lu|eto, no so pogolemi dimenzii i im prepi{uvale nat~ove~ki svojstva. Gi stavale da `iveat vo planinata Olimp, kade bilo i nivnoto duhovno sedi{te i zatoa koga se molele, pogledot go vperuvale kon planinata... Za razlika od Makedoncite, Grcite koi `iveele otsekoga{ na jug od planinata Olimp, koga se molele gledale vo zemjata, bidej}i veruvale deka nivnite bogovi `iveat pod zemja. Toa bila osnovnata razlika vo veruvaweto na Makedoncite i Grcite". Zna~i, vidovme deka duri i kaj slaveweto na zaedni~kite indoevropski bogovi, postoele jasni razliki pome|u Makedoncite i Grcite, izrazeni preku na~inot na slaveweto na ovie bogovi. ^estopati, Makedoncite koristele svoi makedonski imiwa za ovie zaedni~ki indoevropski bogovi, za {to vo prodol`enie }e pi{uvame. Podocna, istata praktika ja prifatile i Rimjanite, koi, na zaedni~kite indoevropski i balkanski bogovi im dale svoi nazivi, iako nivnite karakteristiki ostanale isti. Taka, na primer, Zevs kaj Rimjanite stanal Jupiter, Hera stanala Junona, Artemida stanala Dijana i taka natamu. Pa, zarem toa {to Rimjanite gi prifatile re~isi site t.n. "gr~ki bogovi" voop{to, zna~i deka Rimjanite se Grci? No, dali postoele i originalni makedonski bogovi? Odgovorot na ova pra{awe e pozitiven. Za `al, vo na{ata, ne taka damne{na istoriografija, vo vrska so ovaa tema, duri i nekoi od ~istite makedonski bogovi bea smetani kako "gr~ki" (a taka e i denes, na primer, vo nekoi ovde{ni spisanija, TV kvizovi povrzani so mitologijata i sl.).
DIONIS - MAKEDONSKI BOG Od originalnite makedonski bogovi, najnapred }e go izdvoime bogot Dionis. Dionis, iako vo original e brigisko bo`estvo prvo se slavel kaj Makedoncite, a duri potoa kaj Grcite. To~no e deka postoelo svetili{te na Dionis na planinata Olimp, koe se vikalo Dion, no toa se nao|alo na severniot del od planinata, t.e vo makedonskiot del na Olimp. Britanskiot istori~ar Hamond vo svojata kniga : The Macedonian State, Origins, Institutions and History (Published in the United States by Oxford University Press Inc.,New York.1989, ISBN 0-19-814927-1), vo vrska so ova tvrdi:"Kultot na Dionis... e izmislen i sozdaden vo Makedonija. Toj bil poznat po ritualnite orgii na `enite koi bile zaposednati od duhot na bogot". I vo spomenatata CD Grolier enciklopedija (cit. naslov i podnaslov), vo vrska so slaveweto na Dionis od strana na Makedoncite, pi{uva deka Dionis na Balkanot najnapred bil slaven od Makedoncite (iako e spomnato negovoto brigisko poteklo). Pritoa ~itame:"Dionis ne e indoevropsko bo`estvo. Toj najverojatno ima brigisko poteklo, ~ij kult najprvo pominal vo Makedonija, a potoa vo Tesalija i Beotija... Dionis isto taka se vikal i Bromios ili Bakhus. Celta na negoviot kult bila da predizvikuva ekstaza - iskustvo na izleguvawe nadvor od sebesi, ili entuzijazam - iskustvo da se ~uvstvuva{ kako bog. Sutinata na misteriite na Dionis bila deka, onoj {to gi pravi, trebalo da se poistoveti so bog. Mnozinstvoto sledbenici na ovoj kult bile `eni, nare~eni Menadi, koi do`ivuvale ekstazi. Koga sve{tenikot na Dionis svirel na flejta, privrzanicite na ovoj kult pa|ale vo ekstaza, za vreme na koja im bilo ka`uvano da rastrgnuvaat `ivotni". Se znae deka vo etnogenezata na anti~kite Makedonci, Brigite imale zna~itelna uloga, pa sekako deka ottamu e i prisutnosta na ovoj bog me|u Makedoncite. (Prodol`uva) |