Za seto ona {to go napravil za Makedonija i makedonskiot narod na dr`avno nivo se organizira odbele`uvawe na 125 godini od negovoto ra|awe. Proslavata zapo~na na 18-ti noemvri (~etvrtok), vo Domot na ARM, kade {to se odr`a sve~en sobir na koj zboruva{e akademik Bla`e Ristovski, na tema " Misirkov deneska". Na istiot sobir se izvede recital so citati na deloto od Misirkov vo ispolnenie na Slavko Ninov.

Vo programata za odbele`uvawe na 125 godini od ra|aweto na Krste Petkov Misirkov, vo godinata {to pretstoi, se predviduvaat da se prezemat i drugi aktivnosti, me|u koi poseta na delegacija so pretstavnik od odborot od dr`avata, na grobot na Misirkov vo Sofija, Bugarija i polagawe cve}e. Predlog od Vladata na Republika Makedonija e da gi ispita mo`nostite za prenesuvawe na posmrtnite ostanki na Krste Misirkov vo glavniot grad na Makedonija - Skopje.

Isto taka, Sovetot isprati predlog i do Sobranieto na gradot Skopje da pokrene postapka za podigawe spomenik na Krste Misirkov {to bi bil postaven na zeleniloto me|u MANU, Institutot za nacionalna istorija i Institutot za makedonski jazik. Pokraj toa, Odborot inicira do Ministerstvoto za obrazovanie, pove}e u~ili{ta vo Republika Makedonija da go nosat imeto na Misirkov. Odborot sugerira do redakciite na pove}e nau~ni spisanija, kako na primer "Makedonski jazik", "Literaturen zbor", "Glasnikot za istorijata", da posvetat po eden broj na Misirkov ili da objavat uvodna statija.

Donesena e i Odluka za popravka i obnovuvawe na spomen - sobata na Misirkov, {to se nao|a vo Institutot za makedonski jazik. Za taa cel 18-ti noevmri 1999 godina, }e bide Den na otvoreni vrati na Sobata.

Odborot za odbele`uvawe 125 godini od ra|aweto na Misirkov od site visoki nau~ni institucii }e pobara odr`uvawe na prigoden ~as, posveten na Misirkov. Isto taka, Odborot apelira do domovite na kulturata vo Republikata da go odbele`at denot na ra|aweto na Misirkov.

Vo Institutot za makedonski jazik, e promovirana i markata posvetena na jubilejot na Krste Misirkov.

Spored Odborot, Krste Misirkov pretstavuva isklu~itelno va`na li~nost od na{ata ponova istorija. Negovoto delo ima klu~no zna~ewe za nacionalno-kulturniot razvoj na na{iot narod. Kako te~e vremeto, toa se zacvrstuva kako temelnik na makedonskata nacionalna posebnost i ja pottiknuva mislata i dejstvuvaweto na na{ata intelegencija do dene{ni dni. Od kapitalno zna~ewe e negovata razrabotka za pra{aweto za makedonskiot literaturen jazik, smel podvig vo toa vreme, nau~no fundiran i dlaboko promislen za gradewe na makedonskiot jazi~en standard.

Krste Petkov Misirkov vo istorijata, a posebno vo istorijata na makedonskiot jazik, }e ostane najgolema li~nost na Makedonija i makedonskiot narod. Kako golem poznava~ na pove}e jazici uspe{no gi naslikal elementite na makedonskiot jazik. Sepak, toj priznava deka imalo obidi i pred nego da se naslikaat tie postoe~ki, nose~ki elementi na na{iot jazik.

"...Vo krajot na 1889 godina se prefrlija vo Bugarija 30-40 du{i u~enici i studenti u~enici od Belgrad vo Sofija. Tije u~enici set du{ata na site sobitija vo Makedonija ot togaj do sega. Oni bea zapoznajani so Srbija i Bugarija so nivnite kulturi i celi vo Makedonija. Oni i soznaa opasnosta za dele` na Makedonija meg'u tije dve dr`aji, ako da bidit Makedoncite sami da ne se voora`at, za da se izvojuvaat sami, so svoi sobstveni sili i sredstva, slobodja i so toa da predupredat dele`ot na Makedonija. Vo nivna inicijativa, prven se obrazuva so zafatoko na devedesetite godini ednonacionalno separatisti~ko dvi`ejn'e so cel'ja da se oddel'at interesite na Makedoncite od bugarckite so voveduvajn'e na jedno od makedonskite nare~ja na stepen na literaturen jazik za site Makedonci. Organ na toa separatisti~ko dvi`en'e be{e `urnalot "Loza".

Misirkov vo knigata "Za makedonckite raboti" zboruva protiv privrzanicite za obedinuvawe na Makedonija so Bugarija. I toj se izjasnuva za obedinuvawe, no ne so drugi narodi i dr`avi, tuku so samiot makedonski narod. "Koga istorijckata neophodnost kategorijtski ni zajavuat: Makedonci ili se soedinuajte meg'u sebe i ot~eknejte se od druzite balkanski narodi, ili gotvejte so dele` na tatkovinata vi! - site iskreni patrioti Makedonci }e primat pravoto. Pa toa go nalagat na Makedoncite i ~oe{~inata: zar jet ~oe~ko sega{noto staj'ne vo koe ja imaat dovedeno Makedonija propagandite? Vo edna kuk'a tatkoto jet od jedna narodnost, jedejn'ot sin od druga, drug'ot ot trek'a narodnost i eden Gospod znait, do koga }e se prodol`it da bidit taka! ^oe{~inata go barat od nas da se iskorenit vo tatkovinata na{a toa nenormalno stajn'e i da se primirat brat so brat, tatko i deca.

Ako i nie miluame na{ata tatkovina i sami sebe, to nie trebit da pretpo~itame na{ite mesni makedoncki interesi pred ob{~ebugarskite, ob{~esrpskite i ob{~egrckite. Nie trebit da sozdadime takvo polo`ejn'e da nemat vo Makedonija ni bugarcki, ni srbcki ni grcki interesi, za{~o tamo nemat Bugari, Srbi i Grci, a imat samo Makedonci od slovencki proishod i nekoji druzi makedoncki narodnosti. Na{ite interesi trebit da si & izu~ime i da si & za{~ituame sami, a ne da & daame vo tug'i raci, za da ekluatiraat so niv malite balkancki dr`aici"...

Misirkov za svojot `ivot, po~etocite na svoeto obrazovanie, `ivotot i smrtta, zboruva vo svojot dnevnik na 21-vi januari 1903 godina: "jas go dobiv obrazovanieto so tu|i sredstva (srpski, bugarski) kako Makedonec sledstveno sum & dol`en na svojata tatkovina za obrazovanieto, a toa zna~i deka sum mnogu zadol`en i sum dol`en vo sekoj moment da se `rtvuvam za nea. Interesite na mojata tatkovina, so koja{to nerazdelno se svrzani i moite li~ni interesi, baraat vo sekoj moment gotovnost da se `rtvuvam za nea. Jas sum gotov da go napravam toa... Mene `ivotot mi e skap i mi se ~ini bi soumel da gi ispolzuvam ne polo{o od drugite, ne samo vo svoja i na moite bliski, tuku i vo polza na tatkovinata.

Jas ne sakam da go zagubam svojot `ivot, naglasuva Misirkov - no {to da se pravi, treba da se pomiram so mislata deka mojot `ivot ne e dolg, deka }e bide podlo`en na opasnosti {to nema da mi se razminat, ako ne napravam eden mnogu neprijaten kompromis so sebesi. Jas ne mo`am da zaboravam deka se & dol`am na svojata tatkovina i deka slobodata na mojata tatkovina e i moja sloboda, deka uni{tuvaweto na bespravieto vo nea e i moe li~no osloboduvawe itn. Sledstveno, ako jas ja uva`uvam ~esnosta, jas sum dol`en ~esno da si go zaslu`am pravoto na tatkovina, rizikuvaj}i go svojot `ivot vo nejzina polza. Ete ja cenata na `ivotot {to mi e tolku skap. Jas mo`ebi }e umram, no ne zatoa {to ne go sakam `ivotot, no zatoa {to ~esta i tatkovinata mi se ne pomalku skapi".

Na krajot da ka`eme deka ugledniot bugarski profesor A. Teodor Balan vo 1904 godina, vo sofiskoto "Periodi~esko spisanie", za makedonckite raboti i sozdavaweto na makedonskiot jazik pi{uva:

"... Me|utoa, sosem slabo i nikako ne se znaeja dosega pogledite i mislite na samite Makedonci, kako naselenie pod oddelni od Bugarija i od Srbija i osobeni politi~ki i socijalni uslovi na `ivot, ne se znae{e: onie za koi tolku vreme se prepiraat Bugarite i Srbite, onie {to nauka i politika od tolku godini prefrlaat me|u Bugarija i Srbija - toa imeno {to mislat za taa raspravija, za tie "igri na pofat"; tie kakvi se smetaat po narodnost, po svoite kulturni i politi~ki ideali. Nekoi razmisluvawa na lica vistinski ili prividno od inteligentnata sredina na Makedoncite, navistina objavuva odvreme - navreme deka Makedonija e srpska ili deka e bugarska; no toa bea glasovi, neretko so va`nost, poskoro za potkrepa na ednata ili na drugata strana vo op{tata raspravija, a ne proglas na edna, da re~eme, svest na Makedoncite, koja opredeluva {to se tie i {to me~taat kako gra|ani i kako ~lenovi na edna narodnost. Prviot takov proglas, ras~lenet po sostavot na predmetot i vo sekoj svoj del opstaven so razmisluvawe i dovodi od naukata i diplomatijata, kako da ni se dava vo knigata na K. Misirkov, koja{to samata saka da bide od sekoja strana kniga "makedonska". Kako prva vo svojot rod, po zada~ata i ispolnenieto; kako prva kade {to bugarskiot obrazoven ~itatel mo`e da vidi deka vo "makedonskoto pra{}awe", toj e dol`en da vodi smetka i za mislite i me~tite na edini~ni ili pod nekakva deviza zdru`eni "Makedonci", knigata na g. Misirkov ne samo {to zaslu`uva, no i bara da ni bide nam dobro poznata. Prepora~uvaj}i im ja so seriozno vnimanie na bugarskite rakovodni krugovi vo politikata i naukata, nie }e ja predademe ovde po mo`nost potpolno so nejzini zborovi, sodr`inata, a na krajot }e si dozvolime i nekolku pametni bele{ki".