Gledano odnadvor

SOLUN 25KM

Pi{uva: Slavko MANGOVSKI

Slikite od naslovnata strana samo oddaleku mo`at da ja dolovat `e{kata atmosfera na makedonskata ve~er, koja se odr`a na po~etokot na mesecov vo seloto Kufalevo, na samo 25 km od Solun. Iako vakvi demonstracii na makedonska kultura i identitet se ve}e sosema normalni vo Lerinsko, a i Vodensko, tolku blisku do Solun, tie poretko se slu~uvaat. Kako {to ve}e sme zboruvale nekolkupati, novi vetri{ta duvaat vo Grcija i za site onie, koi veruvaa deka makedonskiot identitet e uni{ten, ova {to se slu~uva tamu }e deluva kako {ok. Vo prisustvo na okolu 300 Makedonki i Makedonci, od docna ve~er do rano nautro se igraa i peeja site mo`ni patriotski pesni i ora. Edinstveniot nov fakt e deka sevo ova se slu~uva na samo 25 km od Solun. Se nadevame deka naskoro istovo }e mo`e da se slu~i i tamu. ]e dojde vremeto …

 

^LENOVI VO VLADATA SO "BUGARSKO SAMO^UVSTVO"?

To~no taka, dobro pro~itavte, ~lenovi na makedonskata Vlada so "bugarsko samo~uvstvo" t.e. bugaromani. Verojatno takva rabota ve}e ste ~ule, no sega razlikata e deka ova e oficijalna potvrda na koja ~ekavme dolgo vreme. Koj go veli ova? Nikoj drug, tuku glasiloto na vlasta "Nova Makedonija" vo brojot od 6-7 noemvri, preku komentarot na zamenikot glaven urednik. Bidej}i ovoj komentar e eden od retkite javni priznanija za postoeweto na bugaromani vo na{ata Vlada zaslu`uva detalna analiza. Naslovot na komentarot e "Politi~ka azbuka za makedonskite vladeteli" i ja odrazuva dene{nata kompleksna politi~ka situacija vo Makedonija, kade {to po s# izgleda deka e vozmo`no tu|i nacionalisti da ja vladeat makedonskata dr`ava bez golemi problemi i da postignuvaat relativni uspesi. No, da go vidime napisot: "…Javnosta stana osobeno ~uvstvitelna na pojavata na opredeleni politi~ki figuri od vlasta koi ne gi krieja svoite bugarski koreni" i "Makedoncite …. ne se podgotveni vo ovoj istoriski mig kraj sebe da toleriraat sogra|ani so bugarsko samo~uvstvo, osobeno ne ako tie se na funkcija so ~ij legitimitet odvreme-navreme }e pora~uvaat oti treba da se preispituva na{eto istorisko minato, azbukata, kulturata, jazikot. "Zna~i ve}e nema somnenie deka vo makedonskata Vlada ima bugaromani ili makedonski Bugari ili lu|e koi mislat deka nie Makedoncite sme odnarodeni Bugari koi treba da se vratat vo bugarskoto jato. Od seto toa proizleguvaat mnogu pra{awa. Na primer: Dali glasa~ite znaeja deka glasaat za ministri i "opredeleni politi~ki figuri so bugarsko samo~uvstvo?" Ne se se}avam deka vo koja bilo programa na partiite od minatogodi{nite, a i godina{nive izbori, se promoviraa lica so "bugarsko samo~uvstvo" koi "bi sakale da ja preispitaat na{ata istorija". E sega, golemoto pra{awe e dali makedonskiot narod glasa{e za takvi li~nosti, ili so drugi zborovi, dali glasa{e za bugar{tinata, bidej}i ako sudime po garniturata koja ja vodi porane{nata najnacionalna partija toa mora da e taka, a toa, se razbira, bi bilo na op{ta radost na site na{i "prijateli" od sosedstvoto. A, ako narodot ne glasa{e za takvi lica, toga{ dali se raboti za politi~ka izmama? Rabotite ne se mnogu ednostavni bidej}i ova senzacionalno priznanie, napraveno preku vladinoto glasilo, nikoga{ ne e potvrdeno na vladino nivo ili na primer od portparolot na partijata na vlast,tuku naprotiv sekoga{ e negirano, iako za toa se zboruvalo i se zboruva na{iroko niz mediumite. Me|u najva`nite pra{awa na koi treba da se odgovori e koj gi postavil vo vlasta ovie li~nosti so "bugarsko samosoznanie" koga ve}e znaeme deka narodot ne glasal za niv. I dali znael toj {to gi postavil deka se so "bugarsko samoznanie?" Ako znael, toga{ zo{to gi postavil, a ako ne znael, toga{ pra{aweto e zo{to na vlast imame lu|e koi ne znaat? Najva`noto pra{awe, sepak ostanuva. Koi se tie "figuri na vlasta so bugarsko samo~uvstvo" koi sakaat da si ja preispituvame istorijata, a so toa i identitetot, i do koga }e n# vladeat? I na krajot, {to }e storime nie za seto ova?

 

POSTIZBORI

Izborite zavr{ija. Vo zavisnost koj gi slede{e "izborite bea falsifikuvani" ili "izborite bea vo red. " Za `al, s# potvrduva deka vistinata e promenliva kategorija i se zavisi od toa koj ja ka`uva. Nesomneno e deka demokratijata kaj nas, s# u{te e mnogu krevka i e podlo`na na sekakvi manipulacii i zatoa e mnogu te{ko da se dojde do vistinata. Sepak, ako gi pogledneme rezultatite na izborite, toga{ pa|a vo o~i deka pove}eto od etni~kite Makedonci glasaa protiv sega{niot pobednik i deka albanskoto glasa~ko telo e najzaslu`no za pobedata na pretsedatelskiot kandidat. Falsifikuvawa ili ne, onoj {to najmnogu zagubi e makedonskiot narod, koj od izborite izleze krajno polariziran i rascepen. To~no e deka sosednite, a i Zapadnite zemji gi smetaat izborite za va`e~ki, no isto taka to~no e deka na istite, makedonskite interesi ne im zna~at ni{to i deka niv gi interesira samo politi~ka sila so koja najlesno }e mo`at da se nosat t.e. koja nema da im pravi problemi postavuvaj}i im razni neprijatni pra{awa i barawa. Dali noviot pretsedatel }e znae da gi odbrani na{ite nacionalni interesi }e poka`e vremeto. Koi se na{ite nacionalni interesi spored nego, }e se obideme da razbereme, bidej}i }e bide vklu~en vo akcijata za definirawe na nacionalnite interesi za koja zboruvavme vo minatiot broj.