M-r Elena Kostadinova, asistent po pravni nauki pri Sofiskiot univerzitet

MAKEDONCITE POSTOJAT I GI IMA I VO BUGARIJA

Pi{uva: Ceko BELOGRADI[KI

  • Na Balkanot nevozmo`no e da se zboruva za narod koj{to `ivee samo vo granicite na svojata dr`ava. Sekoj narod vo nekoj aspekt grani~i so sebesi

Sostojbite i odnosite me|u Bugarija i Makedonija nametnuvaa i nametnuvaat bezbroj pra{awa za pri~inite, povodite i celite za nedorazbirawata i raziduvawata me|u spomenatite dr`avi. Prvi~nite zategnati odnosi, a potoa i potpi{uvaweto na bilateralnite dogovori na slu`benite jazici, propi{ani so Ustavite na dvete dr`avi & ja nametna potrebata za razgovor so li~nost koja{to od bugarski politi~ki aspekt bi gi naslikala nedorazbirawata. Za seto ova razgovarame so m-r Elena Kostadinova, asistent po pravni nauki pri Sofiskiot univerzitet.

 

TERITORIJATA NA MAKEDONIJA VA@EN GEOSTRATE[KI FAKTOR NA BALKANOT I EVROPA

Elena Kostadinova vo po~etokot na na{iot razgovor istakna deka Makedonija e "jabolko na razdorot" poradi svojata geopoliti~ka polo`ba. Da, go spomnav toa, veli Kostadinova, formuliraj}i ja na istoriski plan vo XX vek, kakva bila pretstavata za Makedonija kako celost vo geopoliti~koto prostranstvo. Vo po~etokot na vekot sozdadeniot nadvore{en lik na Makedonija odnadvor kako "jabolko na razdorot", zna~i mestoto od kade {to trgnuvale site razdori na sosedite. Ponatamu kako federacija so SFRJ, kako element so poseben suverenitet i tretata, pretstava e uka`uvawe vo momentot na devedesettite godini na XX vek na `ivotot va`en element za makedonskata dr`ava.

Ponatamu, na{iot sogovornik veli deka Makedonija so svojata geostrate{ka polo`ba sekoga{ pretstavuvala takov problem. Problemot Makedonija bil potkrenat u{te vo 1815 godina na Vienskiot kongres. Toga{ dr`avite dogovaraj}i se velele - stop. Ovde, na ovaa teritorija se presekuvaat mnogu interesi, taka {to taa ne mo`e da vleguva vo edna ili druga dr`ava. Ottuka i idejata za objavuvaweto i garantiraweto na ovaa teritorija za neutralna po primerot na [vajcarija. Poradi vkrstuvaweto na tolku mnogu interesi tamu, Kostadinova zboruva{e i za problemite poradi koi se javil sporot i nedorazbirawata me|u Bugarija i Makedonija posebno okolu potpi{uvawata na dogovorite na jazik vospostaven so ustavite na republikite.

 

MAKEDONSKIOT JAZIK POSTOI NA BALKANSKITE PROSTORI

Taa vo razgovorot go postavi pra{aweto:

Zna~i, dali postoi makedonski jazik? [tom ima makedonska dr`ava, kako fakt, {tom ima makedonska nacija, logi~no e da ima i makedonski jazik. [to se odnesuva do potpi{uvaweto na spogodbata, taa e me|udr`aven akt, akt na vi{ata politika, taka {to tamu ne{tata ne mo`at da bidat ka`ani jasno i direktno. Jas li~no taa postapka na dvete vladi ja ocenuvam povolno, so site ostanati rezervi {to gi ima vo politikata osobeno bugarskata Vlada. No, toa be{e mnogu va`no, bidej}i treba{e da se dade ponatamo{en razvoj na bugarsko-makedonskite odnosi. Priznavaj}i ja prva, nezavisnosta na Makedonija (1992) godina, Bugarija ne uspea racionalno da go iskoristi razvojot na toj fakt i vedna{ se pojavi razdorot za poznatiot "jazi~en spor" koj{to be{e ve{ta~ki vnesen i upotrebuvan kako od politi~arite od dvete dr`avi taka i od politi~arite nadvor od regionot. Toa treba{e da se nadmine.

Vo toa svoe izlagawe Kostadinova dade eden primer: Grcija ne ja priznava{e dr`avata kako takva, ne gi priznava{e dr`avnite simboli i ni{to ne & popre~i da investira vo Makedonija, ne popre~i na ~isto ekonomskiot aspekt na me|usebnite odnosi. Dodeka pak, politi~kiot spor me|u Bugarija i Makedonija go sobori ekonomskiot razvoj, a toj be{e mnogu va`en i za dvete dr`avi vo eden period na embargoto na Balkanot.

 

EDEN NAROD NE MO@E DA @IVEE SAMO VO GRANICITE NA SVOJATA MATI^NA DR@AVA

Razgovorot se dvi`e{e i kon pra{aweto za postoeweto na Makedoncite von granicite na Republika Makedonija, koi `iveat vo sosednite dr`avi, na koe Kostadinova kratko odgovori deka: na Balkanot e nevozmo`no da se zboruva za narod koj{to `ivee samo vo granicite na svojata dr`ava. Sekoj narod vo nekoj aspekt grani~i so sebesi.

A, potoa dodade deka od gledna to~ka na prifatenata defenicija za samoidentifikacija na tie lu|e od pirinskiot kraj koi{to se opredeluvaat sebe si kako Makedonci.

Op{toto dobro na Balkanot i svetot spored Kostadinova }e se vospostavi "najnapred da gi nadmineme negativnite nacionalni stereotipi. Toa go ka`uvam soznavaj}i deka e mnogu te{ko da se postigne: treba da pomine eden dolg period; treba da prestaneme da gledame eden na drug kako neprijateli; da prestaneme da se nadevame na nadvore{niot faktor za re{avawe na na{ite idni odnosi (sorabotki).

Po~esti kontakti, po~esta razmena na mislewa. Da slu{neme i da ka`eme lice v lice {to mislime, ne da se reprizirame".

Na krajot, Kostadinova istakna za prestojot i prifatenosta vo Republika Makedonija. Zadovolna sum, istakna m-r Elena Kostadinova. Dobro bev prifatena. Toa {to na krajot go ka`a kolegata (bez da mu go spomenam imeto) ne go sfati pravilno, jas formulirav edno ~isto psiholo{ko sfa}awe t.e. katregorija koja postoi i e estetska za sekoj ~ovek bez ogled na nacionalnata pripadnost. Privremenoto, negativno o~ekuvawe od strana na drugiot kako zapla{uvawe be{e isfiltrirano vo dve od pra{awata {to bea postaveni, po mojot referat "Izgraduvawe na istorijata: nacionalno soznanie i politi~kiot razvoj - primerot na Republika Makedonija". Zna~i, pra{aweto e deka jas sum ka`ala deka makedonskata nacija e od 1944 godina. Takvo ne{to nikade ne spomnuvam. Jas prosto formulirav ~etiri razli~ni gledi{ta za formirawe na makedonskata nacija, koi postojat ili poodelno ili vo simbioza pome|u sebe. I za drugoto, na moeto pra{awe ne bev pravilno sfatena. Jas go postaviv pra{aweto za razlikata me|u literaturniot i kni`evniot nacionalen jazik, od ~isto qubopitstvo, bez da sum filolog, bez da imam nekakvi pretenzii kon filologijata kako nauka i sporot bugarski-makedonski jazik, kako teoretska interpretacija, a odgovorot be{e malku porazli~en.