Kako rezime na dosega iznesenite podatoci, gledame deka s# nekako se vrti okolu Pelazgite. Od niv (spored spomnative teorii) poteknuvale i anti~kite Makedonci i Slovenite (Venetite), i Etrurcite. Za jazikot na Pelazgite (spored Herodot, koj bil nivni sovremenik) vidovme deka bil nerazbirliv za Grcite, a edinstveniot za~uvan pismen spomenik, koj najverojatno e napi{an na ovoj jazik (spomenikot na ostrovot Lemno), o~igledno deka sodr`i zborovi koi navistina potsetuvaat na slovenski.

Kako potkrepa na ovie istra`uvawa }e potsetime na svedo{tvoto od Herodot, spored koe, Grcite gi prezele imiwata na svoite bo`estva od jazikot na Pelazgite (verojatnite predci na Slovenite). Zna~i, spored Herodot, izleguva deka poznatite starogr~ki bo`estva bi trebalo da imaat slovenski (pelazgiski) imiwa. Nivnite imiwa, site nam ni se dobro poznati, pa ajde da napravime pregled na nekoi od niv, za da vidime dali mo`ebi ima vistina vo ova.

Da ja zememe, na primer, gr~kata bo`ica Atina. Dali nejzinoto ime ima nekakva sli~nost so slovenskiot jazik? Odgovorot {to go dava d-r Ta{ko Bel~ev e deka sli~nosta na ova ime so slovenskiot jazik e tolku o~igledna {to duri i nema potreba od nejzino doka`uvawe. Imeno, za ovaa bo`ica se znae deka bila rodena od glavata na svojot tatko Yevs. Zna~i, taa mu pripa|a na svojot tatko, taa e tatina. Tatina e pridavka od imenkata tato. Imenkata tato, na staroslovenski jazik se vikala ata. Zna~i, na staroslovenski jazik, bo`icata rodena od glavata na svojot tatko, bi go dobila imeto - Atina. Toa e tokmu imeto na ovaa bo`ica! Inaku, vo gr~kiot jazik ne postoi etimologija za ova ime.

Sli~no e i so imeto na bogot na moreto Posejdon, koe o~igledno deka potsetuva na slovenski termin. Toa e toj {to go poseduva dnoto.

Vo ovoj kontekst, Zevs (Yeus) bi mo`el da se povrzi so imenkata yvezda, Kronos so slovenskata imenka kruna, Hera so slovenskata imenka era (sinonim za ve~nost), i taka natamu. (Za seto ova podetalno vo dosega objavenite knigi na d-r Ta{ko Bel~ev i vo trudovite na prof. Vasil Iqov).

Inaku, jasno e deka, na prv pogled, ne site imiwa na gr~ki bo`estva asociraat na dene{ni slovenski zborovi, no, da potsetime deka, od eventualnoto nivno sozdavawe od strana na Pelazgite, do denes, se pominati nekolku mileniumi, koi, sigurno deka izvr{ile vlijanie vrz izgovorot i etimologija na ovie imiwa.

Da potsetam deka pelazgiskoto (spored ovde iznesenite tvrdewa: slovensko) poteklo na gr~kite bo`estva ne e moja izmislica, a nitu izmislica na d-r Ta{ko Bel~ev, tuku toa go tvrdi li~no Tatkoto na Istorijata - Herodot (no i drugite brojni svetski u~eni, koi ve}e gi spomnavme, a i vo prodol`enie }e gi spomneme).

Vo seto ova, sigurno deka celosno se vklopuvaat i slovenskite toponimi vo anti~ka Grcija, od koi navedovme samo mnogu mal del.

Postojat mislewa deka i poznatata Mikenska civilizacija (vtor milenium stara era) pretstavuva delo na Pelazgite (Enkarta, cit. delo, naslov Pelasgians), koi, spored ovaa enciklopedija, `iveele na pogolem prostor od dene{niot ju`en Balkan i Mala Azija. Vo prilog na ovie tvrdewa sekako deka spa|aat i nekolkute zborovi so poteklo do mikenskata kultura, koi neverojatno mnogu potsetuvaat na slovenski.

Vpro~em, sekoj {to denes bil vo Rusija }e vidi deka duri i lu|eto od `oltata rasa sebesi se deklariraat kako Rusi, t.e. kako Sloveni.

Ist e slu~ajot i so Bugarija. Spored bugarskiot istori~ar Dimitar Angelov, vo Bugarija, vo svojot najgolem zenit, `iveele okolu devetstotini iljadi etni~ki Trakijci, koi, po doa|aweto na Antite t.n. bugarski Slo-veni, go prifatile nivniot jazik i se asimilirale so niv, zgolemuvaj}i go na toj na~in brojot na t.n. bugarski Sloveni.

Vo bugarskoto u~ili{no pomagalo po istorija pod naslov Grafi~na istorija na balkanskite narodi (Sofija, 1992), vo podnaslovot Trakijci, kade {to se obraboteni potekloto i sudbinata na Trakijcite, avtorot Evgeni Vladikov, otkako i samiot ja locira tatkovinata na Trakijcite na tloto na dene{na Bugarija, vo prodol`enie pi{uva:

Po varvarskite navleguvawa na jug od rekata Dunav za vreme na 3 i 4 vek i masovnite naseluvawa na Goti i drugi plemiwa vo Mizija i Trakija, Trakijcite po~nale da se povlekuvaat od sever, od Stara Planina i da se spu{taat ju`no od nea, no sepak nivniot jazik i obi~ai bile za~uvani s# do doa|aweto na Slovenite vo 6 vek. Slovenite gi primile od Trakijcite imiwata na rekite i planinite, no postepeno do{lo do asimilacija na Trakijcite od strana na Slovenite (podvlekuvawata se moi, z.m.).

Zna~i i ovde gledame deka brojot na t.n. bugarski Sloveni (Anti) zna-~itelno bil zgolemen so stoticite iljadi starosedelci - etni~ki Trakijci na teritorijata na dene{na Bugarija.

Vakvi slu~ai se zabele`ani i kaj ostanatite t.n. slovenski narodi, {to zna~i deka, vo cifrata od okolu 250 milioni Sloveni denes, sigurno deka pove}e desetici milioni se pridodadeni kako asimilirani starosedelci ili pripadnici na drugi narodi.

***

Kako zaklu~ok na dosega iznesenovo okolu potekloto na Slovenite, }e rezimirame deka postojat tri osnovni teorii za ovoj problem. Tie, o~igledno se sprotivstaveni edna na druga, no imaat i dopirni to~ki. Da gi spomneme nakratko u{te edna{ ovie tri teorii:

1.Slovenite poteknuvaat od zad Karpatite i tie ottamu se doselile na Balkanot.

2.Slovenite (pod imeto Veneti) poteknuvaat od Balkanot, od kade {to se rasprostranile niz Evropa i Mala Azija, a podocna, za vreme na Golemata preselba na narodite, delumno se vratile na Balkanot.

3.Slovenite otsekoga{ `iveele na Balkanot i na site ostanati mesta kade {to `iveat i denes. Narodite {to vo antikata se spomnuvaat kako `iteli na ovie prostori, vsu{nost se predcite na Slovenite.

Ve}e navedovme deka site ovie teorii imaat svoi seriozni privrza-nici, koi nudat prifatlivi tolkuvawa, no i ima i s# u{te nedovolno objasneti momenti. Edinstveno, ne mi e jasno zo{to na{ata istoriografija ja prifati samo prvata teorija kako edinstveno relevantna (koja, patem da spomneme ima mo`ebi najseriozni nedostatoci), a ne gi spomenuva ostanatite dve. Da se nadevame deka ova }e se popravi.

Vo prilog na seto dosega izneseno, da go ka`eme i toa deka, golem broj stranski i makedonski avtori i dejci, u{te odamna izjavuvale deka Slovenite poteknuvaat od ovie kraevi i deka tie so anti~kite Makedonci se ist narod!

Mnogu interesen podatok za navodnoto prisustvo na Slovenite duri i vo vremeto na Aleksandar Makedonski (i toa kako sostaven del od negovata vojska), objavil istori~arot Mauro Orbini, vo svojata kniga Kralstvoto na Slovenite (1601 godina). Vo ovaa kniga, avtorot Orbini objavuva dokument, koj pretstavuva Povelba, upatena vo znak na blagodarnost od strana na carot Aleksandar Makedonski do Slovenite, poradi nivnoto u~estvo vo negovite bitki:

Vo prodol`enie Aleksandar Makedonski im ka`uva na Slovenite vo koi oblasti mo`at da `iveat, zaradi pomo{ta {to mu ja pru`ile vo vojnata (prof. Angelina Markus, v. Makedonsko Sonce, 11.07.1997, str. 18).

Poznatiot hrvatski istori~ar i pisatel od 16 vek Vinko Pribi}evi}, vo svoeto delo Za potekloto i zgodite na Slovenite (Venecija, 1532 god.) tvrdel deka anti~kite Makedonci se Sloveni, a taka bilo i so srednovekovnite hrvatski prerodbenici: H. Luci}, D. Zlatari}, I. Gunduli}, J. Palmoti} i drugi, koi isto taka, Aleksandar Makedonski go smetale kako Sloven. Ovaa teorija ja zastapuval i Matija Alberti (1561-1623) od Split.

Deka anti~kite Makedonci bile Sloveni smetale i nekolku dubrov-ni~ki poeti, a toa go tvrdele i ruskite istori~ari: Butkov, Saveqev-Rosti-slavi~ i ^ertkov, kako i arhimandritite Leonid i Filrot.

Mickevi~, od katedrata na pariskiot Kole` d Frans, vo 1844 godina, prika`uva deka Slovenite se najstar narod vo Evropa i deka Rimjanite, Frigijcite i Asircite bile Sloveni (Gane Todorovski, cit. delo, str. 17).

Germanskiot u~en Kuno, kako i u~enite Lelev i Bjeloski, vrz osnova na Herodotovata i Strabonovata istorija, tvrdele deka na Balkanskiot Poluostrov, zaedno so Helenite, otsekoga{ `iveele i Slovenite. Ova istoto go tvrdel i avtoritetniot Pavle J. [afarnik (koj objavil i knigi na ovaa tema), kako i ruskiot konzul vo Bitola Hitrov. Konzulot Hitrov, vo eden razgovor so makedonskiot deec Isaija Ma`ovski, izjavil:

Vakvata teorija ja zastapuvale i nekoi srpski dejci od toa vreme.

Taka, na primer, srpskiot profesor vo Voenata akademija J. Draga{evi}, vo svojot u~ebnik po geografija, objaven vo 1871 godina, zapi{al:

Vo prodol`enie toj ja opi{al slavnata makedonska istorija na Filip i Aleksandar Makedonski, naglasuvaj}i deka Makedoncite se zaseben narod. Poradi vakvite svoi stavovi, ovoj profesor bil `estoko napadnat vo Srbija, no vo svojata odbrana, toj naglasil deka vakvite svoi stavovi toj gi formiral, pome|u drugoto, i vrz baza na razgovorite {to gi vodel so Makedoncite, koi toga{ prestojuvale vo Srbija (podetalno kaj: d-r Bla`e Ristovski: Makedonija i makedonskata nacija, str. 131).

Stefan Verkovi} vo svoeto pismo,objaveno vo 1868 godina vo vesnikot Dragoqub od Zagreb, napi{al deka (citat): Slovenite, a ne Grcite, se praroditeli na civilizacijata.

Vo svojata kniga Veda Slovena (1874 god.), Verkovi} napi{al:

Deka Slovenite se najstari `iteli na Balkanot tvrdel i bugarskiot pisatel Stefan Zahariev, koj tvrdel deka pismenosta na Slovenite e so daleku postar datum od misijata na svetite bra}a Kiril i Metodija.

Vo edna stara albanska istorija, isto taka se tvrdelo deka Makedoncite (kako Sloveni), se starosedelci na Balkanot. Vo nea Aleksandar Makedonski e nare~en kako (citat): golem makedonoslovenski car, a ovde se i tvrdewata na pove}e makedonski intelektualci od toa vreme (Isaija Ma`ovski, \or|i Pulevski, Nikola D. ^uparov i drugi), koi, isto taka, smetale deka anti~kite Makedonci itn. Makedonski Sloveni pretstavuvaat potpolno ist narod.