Razgovor so dekanot na [umarskiot fakultet, Blagoja Ivanov

ALARMNA SOSTOJBA ZA [UMITE VO MAKEDONIJA

Pi{uva: Jasminka MARKOVSKA

  • Makedonija ima potreba od itno vospostavuvawe na nekakov fond ili institucija {to }e se gri`i za iznao|awe na sredstva za obnovuvawe i po{umuvawe na sogoleniot pojas {to vo momentov e okolu dvesta iljadi hektari. Vo dr`avava i edukacijata na decata e izostavena, a taa mora de zapo~ne u{te od osnovnoto obrazovanie

[umarskiot fakultet spa|a me|u najstarite fakulteti vo Republika Makedonija. Formiran e vo 1946 god. i e eden od prvite institucii formirani po Vtorata svetska vojana. Osnovna zada~a na Fakultetot e edukacija na razli~ni profili no, fakultetot i nadvor od obrazovniot proces, aktivo e povrzan so dejnosta {umarstvo.

Postojat pogolem broj na pi{ani svedo{tva od patopisci i istori~ari koi minuvale ili prestojuvale vo Makedonija (na pr. Nikifor Gregora, vo 14 vek, Nikit Akuminat vo 13 vek, Barbigo vo 14 vek, kralot Milutin, opisite na patopisecot Erotie Ra~nin vo 1704 i dr.) koi govorele za gustinata i ubavinata na {umite vo ovoj del od svetot. Denes, pogolem del od {umskata oblast e ogolena, a intezitetot na uni{tuvaweto na {umite i sozdavawe na golini i erozija e zasilen po 14 vek i trae s# do dene{no vreme.

 

OBES[UMENOST NA NAD 360 HEKTARI

[umata e neophodna, taa e od osobena va`nost poradi iljadnicite funkcii {to gi ima drvoto. No, Makedonija e zemja koja vo poslednive godini od nevnimanie i negri`a, kako na dr`avata, taka i na ~ovekot kako individua, se sozdalo obes{umuvawe na nad 360 hektari {umska povr{ina. Posledicite od obes{umuvaweto se ogromni. Golite povr{ini vlijaat da se zagubat milioni kubni metri povr{ina na plodna zemja, preku silnoto dejstvo na erozijata, no i vrz mikroklimatskite promeni.

Eden od problemite {to gi zasega lu|ato od [umarskiot fakultet se golinite. Nivna gri`a e obezbeduvawe na postojana reprodukcija na {umskiot pojas. Se~eweto na {umata vr{eno od adekvatnite pretprijatija {to se pod nadle`nost na Fakultetot i instituciite, se vr{i planski. Neplanskoto se~ewe na drvata {to lu|eto go vr{at, vo sekoja napredna zemja e kaznivo, no kaj nas, i pokraj postoeweto na zakonite, vakvite slu~ai pominuvaat nekazneto! Na pr., sudot za edna godina re{ava samo od 1 do 2 slu~ai, pa od ova sleduva deka sudiite za vakvoto naru{uvawe na Zakonot ne sudat spored nego, tuku spored svoe li~no ubeduvawe! Ottuka proizleguva deka kaj nas, sekoj mo`e da vleze v {uma i nepovratno da ja o{teti, a pritoa nekazneto da pomine!

“So formiraweto na {umarskata policija se zabele`uvaat blagi pozitivni rezultati, no na ovoj problem mora u{te mnogu da se raboti”, veli dekanot na [umarskiot fakultet, prof d-r Blagoja Ivanov.

 

DEMONSTRACII ZA NAVODNATA GRI@A

Pritoa, ne izostanuva i praveweto na gradbi vo {umskite parkovi {to se vr{i bez znaewe i dozvola od {umarstvoto i od organite zadol`eni za toa. Ottuka proizleguva deka s# se vrti okolu nepo~ituvawe na Zakonot i zakonskite normi.

Okolu 1971 godin, a vo Makedonija imalo Fond za po{umuvawe na golinite, vo koj{to zemale u~estvo i gra|anite, pa rezultatite od vakvoto re{enie bile ogromni. Taka na pr. samo od 1971 do 1980 godina, otprilika, po{umeni se nad 3000 hektari, {to e golema brojka za edna mala Makedonija. A ako vakviot trend prodol`el, sega }e bile po{umeni nad 3000 hektari.

[umarskiot fakultet odi kon razubeduvawe na vlasta za zgolemuvawe na gri`ata kon {umite, no “nitu prethodnata, nitu pak ovaa vlast”, kako {to veli g. Ivanov, mnogu ne pomognale”. “Pomo{, barem dosega nestignala ni od privatni donatori. Postojat samo nekakvi demonstracii za navodna gri`a, postojat nekoi ekolo{ki dru{tva koi se “gri`at” za {umite, no vo momentov nema nikakvi vidni rezultati od nivnite zalagawa. Site ekolo{ki organizacii }e ka`at deka mnogu se zagri`eni za sostojbata so {umite, no tie, voglavno, pove}e se kon frlaweto otpadoci, {to e vo red, no smetam”, veli prof. d-r Ivanov, deka toa ne e ekologija”.

Vo Makedonija ne se vodi smetka za vr{eweto na s# pogolemiot teror vrz {umata. Se otvoraat novi fabriki, se zgolemuva brojot na avtomobilite, ne se po~ituvaat ostanatite pravila {to se odnesuvaat na zagrozuvawe na ~ovekovata `ivotna sredina (isfrlawe na otrovni materii vo {umskiot pojas ili vo vodite) itn. i se zaborava deka {umata e najzna~ajniot faktor vo za~uvuvaweto na prirodnata sredina, bidej}i taa gi kompenzira del od negativnostite {to ~ovekot gi pridizvikuva.

“Makedonija ima potreba od itno vospostavuvawe na nekakov fond ili institucija {to }e se gri`i za iznao|awe na sredstva za obnovuvawe i po{umuvawe na sogoleniot pojas {to vo momentov e okolu dvesta iljadi hektari. Vo dr`avava i edukacijata na decata e izostavena, a taa mora da zapo~ne u{te od osnovnoto obrazovanie”, napomena profesorot Blagoja Ivanov.