PETKOVI^: Kontrolata na privatizacijata e predvidena u{te so Zakonot za transformacija na pretprijatijata so op{testven kapital od 1993 godina. Spored ~lenot 89, od ovoj Zakon, Agencijata e oformena zadol`ena za organizirawe i kontrola na transformacijata. Ovoj ~len ne e promenet ni so izmenuvaweto i dopolnuvaweto na istiot Zakon donesen na 30 april godinava kade so ~lenot 52 se utvrduvaat dopolnuvawata, odnosno kontrolata na privatizacijata i toa kako za zavr{enite privatizacii, taka i za onie koi se zapo~nati, no ne se dovr{eni do vleguvaweto vo sila na ovoj Zakon. Osnova za sproveduvawe na kontrola e postoeweto na osnovano somnenie deka vo postapkata na privatizacijata na op{testvenite firmi se napraveni {tetni povredi na sproveduvaweto na Zakonot {to rezultiraat so nepravilno ottu|uvawe na op{testveniot kapital. Prakti~no, spored mene finansiskata, smetkovodnata i pravnata kontrola, najstru~no i najpravno bi trebalo da ja sproveduva Agencijata za privatizacija. Me|utoa, tuka zakonodavecot ostava prostor za malverzacii. Zatoa {to spored nego kontrolata se vr{i po barawe na javniot pravobranitel, javniot obvinitel i inspekciskite organi (finansiska policija, pazarna i devizna inspekcija, MVR za stopanski kriminal i Agencijata za privatizacija), dodeka kontrolata ja vr{i Ministerstvoto za finansii. Ovde Zakonot e nejasen, kontradiktoren na prethodniot stav. Vo ~lenot 52, me|u drugoto se objasnuva, deka Agencijata za privatizacija, baraweto za kontrola go dostavuva do Ministerstvoto za finansii, no ne objasnuva kade ponatamu da go dostavat baraweto za kontrola na soodvetnata firma i drugite imenuvani komintenti. Vakvite dopolnuvawa na Zakonot se bespredmetni, zatoa {to sozdavaat samo konfuzija. Zakonot od 1993 godina be{e dovolen, bidej}i, mnogu odamna postoi i va`i Zakonot za op{ta upravna postapka kon koi se dol`ni da postapuvaat site upravni i dr`avni organi. Prakti~no, ottuka proizleguva deka i Agencijata za privatizacija i vladinata komisija {to gi tretira ovie pra{awa se organi na dr`avata. Trgnuvaj}i od vakvata pravna osnova, kontrolata, ukinuvaweto i menuvaweto na re{enijata i odlukite me|u koi i onie za privatizacija, gi vr{i organot {to gi donel.

PETKOVI^: Kontrolata na dosega transformiranite pretprijatija e neizbe`na. Taa ne treba da se sfati kako ko~nica za realizacija na natamo{nata privatizacija na firmite ili na nivno vra}awe nazad, tuku ednostavno ispravawe na gre{kite i nejzino zabrzuvawe. Zatoa {to od to~noto utvrduvawe na sopstveni~kite odnosi, najmnogu korist }e ima dr`avata. Kontrolata od edna strana }e ovozmo`i vra}awe na nepravilno ottu|eniot op{testven kapital, dodeka od druga strana }e go privle~e i zabrza doa|aweto na stranskiot kapital. I ne samo toa, so kontrolata }e se izbegne i spre~i natamo{noto pretvorawe na procesot na privatizacija vo eden ogromen broj sudski procesi. Dr`avata ednostavno e pretvorena vo sudnica, {to prakti~no go potvrduvaat i stru~nite lica. Za sekoja nepravilnost i anomalija vo ovaa transformacija na kapitalot, Agencijata za privatizacija i najsitnite akcioneri, gi ispra}a, svoeto pravo da go baraat pred sudot. Brzata i efikasna kontrola, edinstveno mo`e, dr`avata pretvorena vo sudnica, da ja prestruktuira vo ekonomski i stopanski pazar.

PETKOVI^: Odlukite za doprivatizacija na pretprijatijata naj~esto gi donesuva{e Upravniot odbor koj spored Zakonot za pretprijatija ne e nadle`en da donesuva takvi odluki. Vo akcionerskite dru{tva, osven Sobranieto na akcionerite, nikoj drug nema pravo da donese takva odluka, bidej}i se raboti za va`ni pra{awa: doprivatizacija, utvrduvawe na sopstvenosta na kapitalot, brojot na akciite, priklu~uvawe na novi akcioneri.

Najbolnoto pra{awe vo Makedonija, sepak e otplatata na akciite, odnosno na~inot na steknuvaweto na sopstvenost na del od op{testveniot imot. Prakti~no problemot ovde se postavuva vo nesfa}aweto na zna~eweto na poimot - privatna sopstvenost, odnosno deka privatnata sopstvenost e individualna vo koja vo svojstvoto na titular nastapuva poedinecot. Zakonodavecot, jasno predviduva deka kupuva~ ili korisnik na op{testveniot kapital mo`e da bide privatno i pravno lice. So toa {to site koi prezemaat del od op{testveniot imot se dol`ni kako fizi~ki lica od sopstveni sredstva da gi platat akciite. Sprema zakonskite propisi osven pari izvadeni od xeb, kako li~ni sredstva mo`e da se smeta i dividendata od sopstvenite akcii i platata. Iako Zakonot e precizen, odreduva kako treba da se otplatat prioritetnite akcii i od koi sredstva, vo praksata ne e taka. Agencijata kako dr`aven organ, soglasno Zakonot ne mo`e da ima pasivna uloga i samo da gi konstatira navedenite propusti i nezakonitosti, pri sproveduvaweto na privatizacijata so voobi~aeno prosleduvawe do Vladata. Zloupotrebata na profitot i dividendata pretstavuva kriminal vo procesot na privatizacija. Agencijata e dol`na kriminogenite pojavi da gi prijavi do nadle`nite organi kako krivi~ni dela, koi ponatamu se gonat po slu`bena dol`nost.

PETKOVI^: Osnovniot Zakon za trgovec poedinec vo ~len 59 me|udrugoto, propi{uva deka Agencijata za privatizacija ima pravo na dva otsto godi{na dividenda. Ako se analizira ~len 21 i 93 od Zakonot za transformacija na pretprijatijata so op{testven kapital, dividendata od prioritetnite akcii, odnosno udelite {to pretprijatieto gi izdava i gi prenesuva na Agencijata, proizleguva deka sredstvata mese~no treba da se uplatat na posebna republi~ka namenska smetka. Takvata smetka treba da poslu`i za sozdavawe novi mo`nosti za vrabotuvawe na rabotnicite koi ostanuvaat bez rabota zaradi sopstveni~kata transformacija. Za namenskoto koristewe na vakvite sredstva odlu~uva Sobranieto po predlog na Vladata. Za 50 firmi koi ne ja po~ituvale vakvata zakonska merka, odnosno ne isplatile dva odsto od dividendata Agencijata i Javnoto obvinitelstvo, iako so zadocnuvawe pokrenale tu`bi, sporovi za nadomest na neisplateniot procent od dividendata. Dosega{niot iznos na neisplatenata dividenda na smetkata na Agencijata, nesmetaj}i ja kamatata, preminuva nad 30 milioni germanski marki. Brzoto izvr{uvawe na vakvite postapki za pribirawe pari vo fondot za novi i povtorni vrabotuvawa na onie {to go izgubile rabotnoto mesto zaradi transformacijata e vo interes na dr`avata, zaradi namaluvawe na socijalnata tenzija.

Samiot start na privatizacijata be{e pogre{en. Agencijata za privatizacijata ne ja interesira{e od kade se sredstvata, nitu pak vode{e evidencija za toa, odnosno dali se sredstvata od fizi~ki lica , kupuva~i ili pak se od kasata na firmata. Iako spored Zakonot, pretprijatieto {to se transformira ne mo`e da go kreditira kupuvaweto na akcii, nitu da dava sredstva za kreditite {to se davaat za taa cel.

PETKOVI^: Edinstveniot vinovnik za bavnata privatizacija e neinformiranosta na akcionerite. Pogolemite menaxeri na mnogu lesen na~in so izmami za mali pari im gi kupuvaa akciite na rabotnicite. Toa go konstatiraa i Agencijata i prethodnata Vlada, no ne prezedoa nikakvi merki. Taka kapitalot i pravoto na upravuvawe lesno, bez obvrski se prenese vo racete na mal broj menaxeri, koi jas slobodno si zemam za pravo da gi nare~am mangupi. Prakti~no vakvite "fakmani" stanaa dominantni sopstvenici, dodeka rabotnicite ostanaa i bez rabota i bez akcii. Taka, sega se javuva u{te eden golem problem. Bidej}i tie se dominantni sopstvenici, kaj niv se nao|a i knigata na akcionerite, do koja ostanatite akcioneri nemaat pristap. Iako Zakonot za trgovski dru{tva vo ~len 289 stav 4 e deciden deka na barawe na sekoj akcioner se ovozmo`uva uvid vo knigata na akciite, vo praksata e poinaku. Vo ovie kr{ewa na akcionerskite prava od strana na menaxerite koe pretstavuva i krivi~no delo im pomognala i komisijata za hartija od vrednost. Taa so donesuvaweto na pravilnikot za na~inot i uslovite za vodewe kniga na akcionerite vo to~ka 8 pokraj drugoto utvrdila deka podatocite vo knigata na akcionerite se smeta za slu`bena tajna. Na istiot zakonski osnov za uvid vo akcionerskata kniga od strana na ostanatite akcioneri se povikuva i Agencijata kako i Zakonot za trgovski dru{tva. Jas velam i da se raboti za slu`bena tajna so {to ne se soglasuvam, za akciite vo istoto akcionersko dru{tvo ne mo`e da bide nepoznato kolku akcii ima sodru`nikot, odnosno drugiot akcioner. Akcionerskoto dru{tvo e javno dru{tvo, dodeka ako e tajno toga{ e komanditno. So donesuvaweto na pravilnikot, Komisijata vo ovoj del gi pre~ekorila ovlastuvawata dadeni so ~len 20 od Zakonot za hartii od vrednost, spored koi izdava~ot e dol`en da vodi kniga za akcionerite na na~in i pod uslovi propi{ani od Komisijata na hartii od vrednost, no ne i da go opredeli karakterot na knigata za akcii.

M.B.