Da potsetam deka egejskata tematika e edna od najprisutnite vo na{ata sovremena kni`evnost preku brojni i mo{ne zna~ajni dela od avtori koi poteknuvaat od egejskiot del na Makedonija, avtori koi proizleguvaat od onoj progon na `itelite od toj kraj, kako posledica na krvavite presmetki vo gra|anskata vojna, vo koja mnogu Makedonci se borea za dobivaws na gra|anska, socijalna i nacionalna sloboda. Toj korpus na dela za nas be{e i e svedo{tvo za tragedijata na begalcite: zapaleni domovi, izgubeni imoti, podeleni semejstva, samotni deca koi bea rasprsnati po mnogu zemji, od kade nekoi pristignaa vo ovoj del na oslobodenata Makedonija, a nekoi od niv zasekoga{ ostanaa vo tie zemji.

Ovie kni`evni svedo{tva bea pi{uvani od avtori koi `iveeja i se razvivaa ovde, vo Republika Makedonija, a knigata "Makedon~eto" e napi{ana od avtor koj `ivee vo Republika Grcija. Za isti ili sli~ni nastani se govori i vo nea, so isto ili sli~no ~uvstvuvawe na tragi~nosta na sostojbite, pa so samoto toa se potvrduva u{te edna{ slikata za ona premre`no vreme vo koe se slu~uva egzodusot na Makedoncite od egejskiot del na Makedonija.

Petros G. Vocis samiot go odredil `anrot na ovaa kniga: vo podnaslovot stoi deka taa e patopis na eden skrb, a pod toa: Svedo{tva. Bi mo`elo da se dodade deka knigava e avtobiografija vo koja se opfa}a eden period od detstvoto na avtorot. Ottamu, vo nea avtorot gi zadr`al i vistiskite imiwa na svoite najbliski - tatkoto e \or|i, majkata Nefa, samiot raska`uva~ (koj raska`uva vo prvo lice) e Pece - Petar - Petros: edno petgodi{no dete koe go otkriva svetot okolu sebe, vo edno semejstvo, vo edno selo, srede nivi i gradini, na padinite na nekoi ridovi i planini, pokraj reka. Toa otkrivawe, vo sebe ima ne{to od ~udesnosta na detskata naivnost, koja saka da doznae s#, koja mnogu raboti i vedna{ ne mo`e da gi spoznae ne{tata, da gi razbere, no stvarnosta poleka }e go u~i da gi razlikuva poimite, pojavite, lu|eto i nivnoto odnesuvawe. Na detskata du{a i detskiot pogled mu se otkrivaat ubavinite i grdotiite, ~udesnosta na samiot `ivot, so detskite igri i stravotiite na vojnata. Detskoto vnimanie e naso~eno kon sekojdnevnite raboti vo ku}ata i vo poleto: kako se prigotvuva jadeweto, kako se redat doma{nite raboti, kako se `ivee so sekojdnevnite obvrski, kako se sobiraat plodovite od nivjeto i gradinite, kako se `nee, vr{i i sobira `itoto, kako se ~isti p~enkata, kako se kolat bi{kite i se prigotvuva mesoto za zimnica. Denot e prepoln i so igri, vo koi napati detskiot nemirluk znae da pravi i mali pakosti. Tuka se rodninite i sosedits, tuka se prikaznite za lu|eto {to gi nema. Kako {to }e napi{e i Sent-Egziperi: "Detstvoto, ona ogromno prostranstvo od koe izlegol sekoj od nas... Jas sum od moeto detstvo kako od nekoja zemja..." Me|utoa, se pojavuva vojnata, koja poleka stanuva osnovna zadnina, fon, na celiot toj prostor, vojnata koja naveva s# po~esto, s# pogolem strav. Sekojdnevnosta e sprotivstavena i vo isto vreme `ivee so vojnata vo koja is~eznuvaat poznati lu|e. Toa e ka`ano i niz razgovorite na vozrasnite, koi - iako iska`ani na razbirliv jazik - sepak, vo mnogu ne{ta ostanuvaat tajnoviti za detskoto poimawe, koe mnogu raboti ne mo`e da odgonetne: kade se zatvorite vo koi se tatkoto, ~i~kovcite, nekoi bliski rodnini, nekoi sosedi? Zo{to edni lu|e se vo partizani, drugi od drugata strana na bitkite? Zo{to se ubiva i {to e ubivawe i {to e umirawe? Zo{to, otkako }e se umre - ne mo`e povtorno da se `ivee? Pra{awata na petgodi{niot Pece se brojni, tie sekoga{ se logi~ni - kako {to i treba da se o~ekuva od detskata usta koja ne mo`e da gi sfati nu`nostite od sudiri, od delbi, od zatvori i ubivawa, od vojni - koga mo`e tolku dobro da se `ivee so onaa radosg na sekojdnevnosta vo koja ima igri, ubavi sredbi, blagoroden trud za sobirawe pa plodovite, qubov me|u bliskite, galewa so majkata.

Na ~itatelite na knigava nesomneno }e im ostavi poseben vpe~atok ne`niot odnos me|u majkata i najmalata nejzina ro`ba, najmaliot sin Pece. Seto toa voop{to ne e opi{ano kako ~uvstvo: toa proizleguva od toa kako maliot ja bara za{titata vo pazuvite na majka si, kako taa voznemireno go bara koga nemirkoto }e zatalka nekade, kako toj go smiruva svojot strav me|u nejzinite race i kako taa go smiruva svojot strav dr`ej}i go v race. Bi rekle, napati deka knigava e - kolku svedo{tvo za edno detstvo, tolku i pesna za qubovta kon majkata.

Petros G. Vocis ja razviva prikaznata bez povi{eni tonovi: toj go sledi detskoto poimawe na nastanite i posledicite, pa taka, dramati~nosta ne e vo tonot na ka`uvaweto, tuku vo redeweto na faktite vo koi se sodr`i tragi~nosta na sostojbite. Kako {to vojnata se razgoruva, taka selata se praznat. Mnogu deca }e bidat odneseni "vnatre", }e odat "vnatre". Poimot vnatre ja podrazbira ovaa slobodna Makedonija, za{to taa ne e nadvor, vo razmislata na onie {go sakaat da gi trgnat decata od straotnite posledici na vojnata. Niv gi pra}aat "vnatre" so nade` da se {koluvaat vo mir, da stanat golemi lu|e koi }e mu pomognat na svojot narod (Otvoram zagrada, vo ova moe ka`uvawe: navistina mnogu od tie deca stanaa, vo ovaa na{a zemja, golemi lu|e, ~ij pridones e od ogromno zna~ewe vo site oblasti od na{iot `ivot: vo tvore{tpoto, vo naukata, vo stopanstvoto). A maliot Pece, so majka si, }e najdat podotvoren pat za begstvo kon jug kade {to e i tatko mu Gor|i. Na toj pat }e bide vxa{en od eden nov poim: jazikot so koj toj se iska`uva, na koj zboruvaat lu|eto od negovoto selo - ne go razbiraat onie drugite, a toj, isto taka ne go razbira nivniot jazik. Dali toa se jazici za razbirawe ili nedorazbirawe? Negoviot jazik mu slu`el da se razbere so drugite, da iska`e {to go boli i {to go raduva, da gi poka`e svoite ~uvstva. A drugiot jazik e ozna~en so nasilie, so tepawe po racete so pra~ka od nekoi koi, menuvaj}i mu go imeto, sakaat da mu go promenat i soznanieto. Toj drugjazik ne mu vozbuduva ubavi ~uvstva, kako maj~iniot, tuku predizvikuva gor~liv pla~ poradi poni`uvaweto. A jazikot bi trebal da e posrednik me|u lu|eto, za nivnoto me|usebno razbirawe, posrednik vo zapoznavaweto na ona {go e drugiot kon nas, na ona {to sme nie kon nego. Od toj sudir za maliot Peco po~nuva otkrivawe na eden drug svet, so drugi lu|e, oble~eni so drugi obleki, soo~uvawe so drug jazik, koj, drugo nebo - i so golemoto more, so beskraj koj ne e ograni~en so planini. Eden prostor e zatvoren. Eden drug se otvora, poln so novi poimi, so novi pouki, so novi soznanija.

Po mnogu premre`ija, }e go sretne tatka si. Toa e edna golema vozbuda. Pri taa sredba Tatkoto i Majkata }e prozborat me|u sebe:

"Deka se drugite deca, Nefo? A taa }e mu odgovori: N# ispa{kaa i se rasprsnavme, \or|i". Niz ovie dve re~enici e iska`ana cela edna sudbina!

Niz ovie zborovi ja nasetuvame celata tragika na rasprsnatite deca koi }e kopneat cel `ivot za predelite na svoeto detstvo!

^itaj}i ja knigava, se nametnuva u{te edna{ silnoto ~uvstvo za tragi~nosta na nastanite {to go izmenija `ivotot na decata koi bea rasprsnati na site strani na svetot: ednite bea goneti nagore, kon sever, drugite gi spasuvaa `ivotite begaj}i nadolu, kon jug. Edna golema tema, kakva {to e egzodusot na Makedoncite od egejskiot del na Makedonija, gledame kako, niz sli~ni pottiknuvawa se ostvaruva vo dela so sli~na sodr`ina i sli~na tematika - kaj onie {to oti{le kon sever i onie {to oti{le kon jug.

Razli~nosta e vo imiwata na lu|eto, vo poedine~nite varijanti na nivniot `ivot, no tie se vklopuvaat vo celinata na edna edinstvena tragi~na sudbina. A koga se govori za bolkata, za skrbta na ~ovekot, nikoga{ ne e dosta toa ka`uvawe, nikoga{ ne e otpove}e da doznaeme i da osoznaeme u{te ne{to od taa tragi~na istorija. Taka, ovaa kniga na Petros G. Vocis stanuva zna~aen del na onoj mozaik {go se sozdaval i }e se sozdava, veruvam i natamu, na onaa slika za sudbinata na decata od Egejska Makedonija.

Knigava "Makedon~eto" na Petros Vocis e napi{ana na gr~ki jazik i e prevedena, mo{ne ubavo, od Vasko Karaxa. Preku negoviot prevod dobivame delo koe go ~uvstvuvame dlaboko. So ovaa kniga, pi{uvana za lu|eto od Makedonija, a na drug jazik, povtorno gledame kako na ovie balkanski prostori se postavuva pra{aweto: Na ~ija kni`evnost ova delo treba da mu pripadne? Spored jazikot, pa i tematikata, toa mu pripa|a na gr~kata kni`evnost, no pak spored tematikata, sodr`inata i ~uvstvuvaweto, spored porakata {to ja emituva, toa pripa|a na makedonskata kni`evnost, kni`evnost, kako soznanie za svetot, primarnata opredelba za edno delo. Najubavo e koga toa go sodr`i univerzalniot kod za negovoto razbirawe vo mnogu sredini i na mnogu jazici. Vaka pretstaveno, "Makedon~sto" od Petros Vocis e na{a kniga, za na{i lu|e, ~ija sudbina ni e bliska, prepoznatliva, boluvana i stradana i trajno zabele`ana vo na{ata svest.

Mi be{e mnogu milo da vi ja pretstavam ovaa ubava kniga: bidete nejzini ~itateli i po~uvstvuvajte ja. Moi iskreni ~estitki na avtorot koj so ovaa kniga poka`uva nesomnena kni`evna darba, od kogo o~ekuvame novi dela.