Vakvata promena na kursot na partijata e ednakva na silen politi~ki zemjotres koj, za `al, ostana neregistriran vo na{eto sekojdnevie so ogled na bezbrojnite politi~ki artisti koi ume{no uspevaat so bezna~ajni pra{awa da ja kradat vesta na denot. Sepak, ostanuva mo`nosta ministerot \or~ev da ja revidira svojata ideja koga popodrobno ke se zapoznae so pra{aweto na denacionalizacijata. Golemite zemjodelski povr{ini i drugiot imot vo Makedonija e sozdavan so makotrpen trud na pove}e generacii. Makedonskoto naselenie za vreme na Otomanskata Imperija mo`elo da kupi zemja samo vo gotovina i toa pla}aweto bilo vo zlato. Samo pred samiot kraj na otomanskoto vladeewe vo Makedonija, Makedoncite mo`ele da kupat zemja na kredit. Po sozdavaweto na kralstvoto, novata dr`ava go prezela plakaweto na site kreditni obvrski kon Turcija. Toa zna~elo deka Makedoncite koi kupile zemja na kredit za vreme na turskoto vladeewe prodol`ile da ja ispla}aat zemjata preku srpskite banki na turskite banki.

Mnogu sopstvenici i denes gi ~uvaat dokumentite od ovie transakcii. Vo izminatite 100 godini vo Makedonija se smenile poveke dr`avi no, nikomu ne mu padnalo na pamet da go krade zemji{teto od mesnoto naselenie. Poradi toa, Makedoncite uspeale da ja zadr`at zemjata vo tursko, avstrisko, bugarsko, srpsko, pa povtorno bugarsko i germansko vladeewe. Kontinuitetot na sopstvenost vo Makedonija ne e naru{en do 1945 godina koga so doa|aweto na “narodnata vlast” bea nasilno odzemeni ili ednostavno ukradeni zemji{nite posedi od gazdite i doma}inite, a sopstvenicite bile maltretirani i mnogu od niv (15.000) morale da ja napu{tat Makedonija. Sli~na nepravda se slu~i vo site isto~no evropski zemji. Vakvata politika be{e to~no opravdana so argumentot za “za~uvuvawe na okrupnetite zemjodelski povr{ini bidejki toa ovozmo`uva intenzivno zemjodelie koe }e dava golemi i kvalitetni prinosi”, kakva {to ideja ima i denes ministerot \or~ev. Me|utoa praktikata poka`a deka takvo “okrupnuvawe” ja napravi Rusija od najgolem izvoznik na `ito vo Evropa, do pred Leninovata revolucija, do najgolem uvoznik na `itarici, denes. Istoto se slu~i vo Makedonija koja i denes postojano uvezuva `itarici i drugi zemjodelski proizvodi koi voglavno bile izvozni artikli do “osloboduvaweto”. O~ekuvajwata deka “okrupnetite” kombinati (sovhozi) }e davaat golemi i kvalitetni prinosi ne mo`at da se potvrdat so nikakvi podatoci, {to vo su{tina ja sobori Marksovata i Leninovata doktrina za zemjodelieto. Da se o~ekuva deka taa, sega vol{ebno }e proraboti vo Makedonija e golema naivnost. Toa e ekonomskiot argument za bezuslovna denacionalizacija na zemjata.

Vtoriot argument e praven argument i glavno se sostoi vo kontinuitetot za sopstvenost. Noviot Ustav na R. Makedonija predviduva samo dr`avna i privatna sopstvenost. Privatizacija na zemja koja bila nacionalizirana de fakto }e ja priznae golemata kra`ba od 1945 godina {to e nevozmo`no da se slu~i bez sproveduvawe na “socialisti~ka revolucija”. Plasti~no, ovaa situacija mo`e da se opi{e na sledniov na~in: da pretpostavime deka nekoj denes ukral desetina avtomobili i formiral taxi slu`ba, me|utoa policijata go nao|a i, namesto da im gi vrati avtomobilite na sopstvenicite gi ubeduva deka mora da mu gi dadat na kradecot, so ogled na mo`nosta da taxi - slu`bata proraboti i donese “golemi i kvalitetni prinosi”. Nakratko, privatizacija nevozmo`no e pravno da se sprovede bez prethodna denacionalizacija. I posledniot i najsilen argument za denacionalizacija e moralniot argument. Denacionalizacijata mora brzo i bezuslovno da se sprovede zatoa {to taka mora da bide, zatoa {to privatnata sopstvnost e pravo koe e dadeno ne samo po zakonite na site dr`avi koi postoele (so isklu~ok na komunisti~kite), tuku e i sveto pravo opi{ano i dadeno od strana na site golemi religii koi postojat i postoele. I ne slu~ajno, denes vo Povelbata na Obedinetite nacii za ~ovekovi prava e vklu~eno i pravoto na sopstvenost.