VERATA NA[A RISJANSKA

PREPODOBNITE OCI NA[I PROHOR P^INSKI I JOVAN RILSKI

Pi{uva: Axika @ivanka FILIPOVSKA

So neizmerna qubov i vera vo vistinski- ot Bog, so svojata du{a `edna za Boga, idniot svetitel sveti Prohor P~inski, u{te vo najranata mladost, go napu{til svetot poln so nepravdi, licemernost i bezzakonija i se ottrgnal od privremenoto vo `ivotot, za da go dostigne trajnoto, ve~noto."...Re{i da go ostavi svetot i celiot da se posveti na Boga "(Arhimandrit Justin Popovi~). Toa {to go sakal idniot svetitel, Bog go blagoslovil da go postigne i go postignal so golem trud, so mnogu maki, `rtvi, te{ki podvizi.I nie denes, na 19 oktomvri po star ili na 1-vi noemvri po nov kalendar, gi slavime negovite dela, `ivot, izdr`livost, hrabrost- podvizite na pustino`itel, JA SLAVIME NEGOVATA SVETOST, za{to spored u~eweto na Svetata Pravoslavna Crkva BO@JATA SVETOST E CEL NA ^OVE^KIOT @IVOT NA ZEMJATA. I ZARADI TOA I BOG POSTANAL ^OVEK, ZA KAKO BOGO^OVEK DA NI POKA@E KAKO SE DOA\A DO BO@JATA SVETOSG" (C.V,-97, Mitropolit Bregalni~ki Stefan). I Bog go udostoil prepodobniot Otec za nebesnoto carstvo, go primil vo nebesniot raj, vo ve~niot nebesen grad. Izvorot na svetosta, izvorot na `ivotot. @iviot Bog ni go poka`a toj grad. "TOA E GRAD IZGRADEN OD DUH, @IVOT i VISTINA. Vo toj grad nema dvojstvo od dobro i zlo. S# {to e izgradeno vo toj grad e izgradeno zasekoga{. Toj grad se vika carstvo nebesno, besmrten `ivot. Na Prestolot vo toj grad sedi i vladee voskresnatiot Isus Hristos". A vo blizina na Hristoviot Prestol, zaslu`eno so vekovi stoi i se moli za spasenieto na Makedonskiot narod i site lu|e vo svetot, prepodobniot Otec na{ Prohor P~inski, osvetluvaj}i go neboto nad Republika Makedonija so SVOJOT svetol oreol i razgoruvaj}i go svojot narod so silniot plamen na svetosta, za toa da bide od korist na na{ata istorija, na{ata Sveta Crkva i na{eto spasenie. Kakov li `ivot ima{e prepodobniot Otec sv.Prohor P~inski koj spa|a vo makedonskite svetiteli pustino`iteli, kako i sv.Gavril Lesnovski i sv.Joakim Osogovski, se posvetuval vo Severoisto~na Makedonija, vo 11 i po~etokot na 12 vek. Sovremenik e i na sv.Jovan Rilski. Peej}i go psalmot na sv .prorok car David, zaminal vo pustina: "Du{ata moja `edna e za silniot i `iviot Bog... Kako {to ko{utata `ednee po vodni izvori, taka i du{ata moja, Bo`e, kopnee po Tebe!" (ps. 41 - 1 - 2). Celiot imot go razdal na siroma{ni. Zaminal vo pustina mladiot Prohor, sinot - edinec na nabo`nite roditeli Jovan i Ana, koi `iveele vo seloto na Ov~epolskiot kraj na Skopskata oblast. Zaminal sinot - edinec, koj{to Bog im go daruval vo nivnite podocne`ni godini, po nivnite silni molitvi upateni kon Sozdatelot na svetot. Umniot i mudar sin koj brzo napreduval vo u~eweto i ja izu~il "kni`nata mudrost", od najranata mladost, pa s# do svojata starost, do krajot na svojot `ivot, ostanal vo pustinata, taa mu stanala negov dom za{to vo srceto go nosela Boga i ni{to na svetot ne mo`e da go zadr`i. @iveel mnogu te`ok podvi`ni~ki `ivot vo post, molitvi, glad, `ed, me|u {umski zverovi, zmii. Se oddal vo Nagori~anskata i Kozja~kata pustina, kaj rekata P~iwa. Bog mu dal golema blagodat, i silna vlast nad demonite. Gi pobedil i najte{kite isku{enija, go pobedil |avolot i ja pobedil smrtta, za{to be{e rakovoden od na~alnikot na Spasitelot na svetot, Pobeditelot nad smrtta, Gospod Isus Hristos. Bog mu gi otvoril i silno prosvetil duhovnite o~i i sfatil deka"Isus Hristos vkusi smrt za site", za preku smrtta da go pobedi onoj {to ja ima vlasta nad smrtta, odnosno |avolot" (Posl. na sv.ap. Pavle 2-9-14). Svetitelot ja ispolnuval Bo`jata Sveta Volja, Bo`jite Zapovedi, mu ostana napolno veren na Boga do kraj, a Bog go oven~a so slava i ~est i na neboto i na zemjata, niz seta ve~nost. Se preselil kon svojot Sozdatel vo 11 vek. Negovite ~udotvorni mo{ti se miroto~ivi i le~at razni bolesti negovata istrajnost kako pustino`itel, ostava traen beleg Vo hristijanskata istorija, imaj}i vo predvid golemata dokumentirana vistina deka ostanal vo Nagori~anskata pustiwa vo mala pe{tera, pokraj maliot izvor na voda 32 godini, i na Kozjak, vo edna mala pe{tera u{te 32 godini, na najte`ok podvi`ni~ki `ivot na zemniot `ivot i vo nebesnoto carstvo e proslaven kako golem ~udotvorec, no i prorok. Proro{tvoto na prep.Otec deka Diogen }e bide car se ispolnilo i toa e poznato vo istorijata na svetot. Carot vo Nagori~ani mu podignal hram. Carot Diogen so negovite pomo{nici, gi prenele neraspadlivite mo{ti na sv.prep .Prohor P~inski vo pe{terata vo Kozjak, so golema po~it mu se poklonile i gi prenele vo Nagori~anskiot hram, no svetite mo{ti sami tripati se vra}ale nazad vo pe{terata vo koja{to bile pronajdeni.

Svetitelot ne se soglasil so `elbata na carot, svetite mo{ti da bidat preneseni vo Carigrad. Carot, gledaj}i gi ~udata {to gi pravi svetitelot za negovite mo{ti, ja sfatil negovata `elba i naredil da se polo`at vo novoizgradenata crkva na P~iwa. Toa e manastirot "Sv. Prohor P~inski", vo koj i denes po~ivaat ~esnite ~udotvorni mo{ti na Otecot, postaveni na desnata strana od svetiot oltar i od niv neprekinato te~e sveto lekovito miro.Na istata data se proslavuva i spomenot na prenesuvawe mo{tite na prepodobniot Jovan Rilski od Sofija vo Trnovo 1238 godina. Toj e golem "podvi`nik i svetitel na pravoslavnata crkva". Golem revnitel na duhovniot `ivot koj se zamona{il i se podvizuval vo pe{tera vo dalekata gora, a podocna vo Rilskata planina, vo edno {uplivo drvo. Kako pustinik imal te`ok podvi`ni~ki `ivot i izdr`al s# od qubov kon Hrista. Bog mu podaril edno od najvozvi{enite dostoinstva, ve~na slava na nebeskata i zemnata crkva, koi se povrzani i pretstavuvat nerazdelna celina, edna Crkva, Hristova crkva. Go nalutil zemniot `ivot vo sedumdesettata godina na svojot `ivot, na 18 avgust 946 god. Negovite mo{ti najprvo bile preneseni vo Sofija, pa vo Ungarija, a za vreme na car Asen Jovan, preneseni bile vo Trnovo. Koga Turcite go prezele Trnovo, preneseni se vo Rilskiot manastir, kade {to se nao|aat i denes i so vekovi, lu|eto od celiot svet mu se poklonuvaat na negoviot `ivot i dela, baraj}i preku nego pomo{ od Boga. Manastirite posveteni na prep.Prohor P~inski, prep.Jovan Rilski i na site svetiteli, so svoite prekrasni gradbi na mesta so najubavi prirodni ubavini, so svoite istoriski vrednosti, so naslikanite likovi na Bog i Bo`jite ugodnici, pretstavuvat neiscrpno i najgolemo bogatstvo niz seta ve~nost. Na 19 oktomvri se proslavuva i spomenot na sv.prorok Joil, koj `iveel 800 godini pred Hrista, prorekol za vavilonskoto ropstvo, sleguvaweto na Svetiot duh". Go opi{al stra{niot sud Bo`ji, ja prorekol i Slavata na Bo`jata crkva. Slava mu.