Izbor

POME\U ZMIJATA I MAGARETO

\or|i MARJANOVI]

Edno mlado, pedantno doktor~e po me|unarodno javno pravo (d-r Igor Janev), pred pove}e od edna godina be{e “otkrilo” eden presedan na Me|unarodniot sud na pravdata, spored koj, na edna dr`ava {to bara priem vo ~lenstvo na Obedinetite nacii ne smeat da & se postavuvaat nikakvi drugi uslovi, nadvor od onie {to taksativno se nabroeni vo ~len 4 od Povelbata na OON.

Na vremeto, na ova, za golemo ~udo, “ne se setile” (!?) nitu birokratite na Obedinetite nacii, nitu neiskusnata diplomatijata na makedonskata dr`ava. Mom~evo (za ~ie{to “otkritie” i jas ve}e edna{ pi{uvav na ova mesto), vo na{iot pe~at objavi pove}e statii, dade pove}e intervjua. Se izmori, kutroto, objasnuvaj}i ja ednostavnata postapka {to mora da se povede za da se izbori odluka na Me|unarodniot sud na pravdata deka Republika Makedonija, pri nejziniot priem vo OON, e onepravdena na najgrd mo`en na~in: obezli~ena so toa {to namesto pod ustavnoto ime e primena pod referencata “FYROM” i, zgora na toa, u{te zadol`ena za sopstvenoto ime da mora da pregovara so onoj {to najluto se protivi taa da se narekuva Makedonija - so Republika Grcija! Za ~udo, ednostavnata vistina na d-r Janev ne dopira do nikogo vo ovaa zemja!

Otkako doznav deka Pretsedatelot na Republikata znae za “otkritieto” na mladiot nau~nik, voop{to ne me mrze{e da pobaram priem kaj nego i da go pra{am zo{to ne prezema ni{to. Mi odgovori ne{to, no ne prezede ni{to. Potoa, vo edna prigoda (vo “presti`nata Uranija”, sedaloto na alternativnata demokratija), naletav na ministerot za nadvore{ni raboti, mojot, inaku, mnogu falen odlika{ (na vremeto mu bev dal desetka: ispitot be{e usmen i jas ne mo`ev ni da sonuvam deka pismenosta mu e onakva kakva {to toj samiot & ja otkri na makedonskata javnost vo DNEVNIK, preku “pismoto” protiv g. Danailov-Fr~koski, ako ne se la`am): ne samo {to znae{e za ideite na d-r Janev, tuku navodno be{e napolno soglasen so niv, so toa {to re~e deka tuka sepak ni{to ne mo`e da se stori za{to Makedonija "se soglasila” na tie uslovi. Nemav vreme da go pra{am dali bi imala nekakvo pravno dejstvo negovata soglasnost da mi bide rob ili duri negovoto prekolnuvawe da mu go skratam `ivotecot. Nejse!

Koga vidov deka so alternativno-demokratskite ministri nema razumen muabet na ovaa tema, re{iv da se obidam preku negoviot zamenik i moj nekoga{en student Boris Trajkovski da vlijaam vrz Premierot, toj da go zadol`i ministerot da se zalo`i za makedonskata kauza pred Generalno sobranie na OON.

Na svadbata na eden moj drag student (i - za razlika od tatko mu - plamenen borec za malcinskite prava na Makedoncite vo Bugarija!), slu~ajno naletav na g. Trajkovski i mu rekov deka bi sakal da porazgovarame, a mu ka`av i vo vrska so {to. Predlogot go prifati bez osobeno zadovolstvo, a jas, so ogled na negovata prezafatenost, ostaviv samiot da opredeli koga }e se vidime.

Dojde i pomina septemvriskoto Generalno sobranie na OON, g. Boris Trajkovski ne me pobara, a Makedonija (vo koja toj tolku cvrsto veruva) }e mora da ~eka do ne znam koe idno Generalno sobranie. Denovive (po mojot famozen razgovor na A1 -Televizijata so g-ca Olivera Trajkovska) dobiv aber preku treto lice (!?) deka pretsedatelskiot kandidat na blagonade`nata ni partija so trofejno ime, sakal da porazgovara so mene.

Mi tekna vo {to bi mo`ela da bide rabotata: vo toj razgovor rekov, me|u drugoto, deka mi se ~ini oti vladeja~kata partija, izleguvaj}i na izbori so edno re~isi nepoznato lice (bez biografija!), kako da saka da gi zagubi. Verojatno, toa go pogodilo ~ovekot! “Tretoto lice” se soglasi so mojata pretpostavka, a jas (takti~en, kako {to me dal Gospod) rekov deka koga jas sakav da porazgovaram so toj xentlmen (i toa ne za li~na, tuku za makedonska rabota), toj ne poka`a nikakov interes. Sega jas ne gledam pri~ina za razgovor: {to o~ekuva g. Trajkovski od nego - da mu se zbogati biografijata? “Tretoto lice” samo se nasmea i ni{to ne odgovori.

Prethodnata vlast, pritisnata od Me|unarodnata zaednica, go `rtvuva{e ustavnoto ime na zemjata od neznaewe: ako Evropskata zaednica vo Lisabon mo`e{e da ja izglasa onaa glupava rezolucija so koja ni zabranuva da go koristime vekovnoto ime, kako mo`e{e da se o~ekuva nekoj vo Makedonija i da pomisli deka tie gospoda tamu, {to na cel svet mu dr`at lekcii {to e toa demokratija, a {to pravna dr`ava, prakti~no nemaat aber ni od ednoto, ni od drugoto. Deka nemaa aber od pravna dr`ava se vide koga re{ija da gi pogazat re{enijata na Badinterovata komisija ({to samite ja sozdadoa za da im pomogne so svoeto poznavawe na me|unarodnoto pravo). Deka nemaa aber od demokratija se vide u{te podrasti~no koga so bombi zagadija polovina od planetata Zemja, nastojuvaj}i da soborat eden ~ovek, koj (kolku & da ni e nesimpati~en), sepak - mora da se priznae! - legalno be{e izbran na funkcijata “pretsedatel na Republikata”.

Na sega{nava vlast (blagonade`na, kako {to ja dal Gospod!) imeto na dr`avata & e o~igledno poslednata gri`a. Kako i nejziniot ugled! Kako i nejziniot grb! Kako, inaku, da se razbere nejzinoto povedenie vo vrska so sevo ova? Zatoa, na posledniot sostanok na Izvr{niot odbor na Ligata za demokratija, razgovaraj}i za toa kako da postapime pred pretsedatelskite izbori i {to da im ka`eme na na{ite ~lenovi i simpatizeri, na krajot sepak re{ivme da im prepu{time da glasaat spored svojata sovest: vo pette principi na drugarot Tito veruvame isto kolku i vo izjavite na drugarot Vasil!

Prviot go pametime po “name{taqkata” poznata kako “bugarski letoci”, protiv vtoriot u{te vojuvame da doka`eme deka go rekol ona {to go objavi dnevniot bilten na vladeja~kata koalicija. Ako ne e to~no toa {to go rekol (deka parite od provizijata & gi podaril na dr`avata da & se najdat za izgradba na sportski sali, bolnici i filharmonii), ne mora da priznae deka izla`al, neka ka`e deka bilo {ega. Kako Kambovski!

Ovoj prvin nekade (na slu`ben sostanok!) se majtapel so hrvatskiot pretsedatel, a potem fati da se izvinuva i pritoa zaboravi deka odamna ve}e ne e postdiplomec na zagrepskiot Praven fakultet, tuku makedonski minister za pravda. A se izvinuva{e na na~in {to mi gi obespokoi crevata vo utrobata!

Poradi drugarot Andov politi~ki ja rasipavme kalimerata so g. Go{ev i izlegovme od Demokratskata partija ne sakaj}i da bideme vo negovo dru{tvo: kako da veruvame deka ~ovekot {to samiot prizna oti u~estvuval vo izbornata kra`ba 1994 godina, od 1999 godina natamu }e se gri`i za redot vo dr`avata?

Taka, ostana samo ~ovekot bez biografija! Nego mo`evme da go prepora~ame samo na “`imi majka”, a toa nikoj ne go saka{e. Nekoj pritoa citira{e nekakva duhovita dama, {to rekla deka na ovie izbori }e se izbira “pome|u zmijata i magareto”. [to li treba{e da zna~i ova? Amerikancite izbiraat pome|u slonot i magareto (simboli na Republikanskata i Demokratskata partija). Zo{to sega nie vo Makedonija “pome|u zmijata i magareto?” Ne znam! Samo efektno e kako naslov!