So procesot na nivnoto asi-milirawe tie go prifatija i politeizmot i celata nivna civilizacija. Po izvesno vreme, tie si izbraa i novo ime - Heleni. Vo ovoj slu~aj postapile mudro, po drevnomakedonskata pogovorka: "Ako ne si sposoben da go pokori{ neprijatelot, toga{ daj mu ja rakata i premini na negova strana". Tokmu taka postapile drevnomorskite gusari od dene{en Irak. Inaku tie "Heleni" nema{e da imaat bukvalno ni{to svoe od drevnata "nivna" civilizacija. Ova go potenciram za da go osvedo~am fenikologot Donald Harden koj{to gi stava Fenikijcite zad grbot na Grcite i tvrdi deka bo`em kartaginskite Fenikijci gi prifatile drevnogr~kite bo`estva za svoi. Paradoks na tret stepen. Tuka, po pat na asocijacija, go ispravuvam pred negoviot lik najniskiot gr~ki politi~ar koj bez da saka, pred nepolna godina izusti: "Ako ja priznaeme Makedonija, toga{ {to }e ostane za nas?" I navistina filozovska misla za ona {to go nasledil ovoj amerikanski vospitanik - Andreas Papandreu, koj vsu{nost im pripa|a na onie politi~ari koi{to nivnata politika ja proglasuvaat za "nauka", a od naukata pravat politika. I kade e tuka logikata na nau~nik koga vo po~etokot na svoeto delo ja ka`uva drevnata vistina deka starite Grci go prifatile fenikijskoto pismo, vo prodol`enie pi{uva deka Fenikijcite se od genot na Semitite, a ovie pak sega vo Kartagina gi prifa}aat "gr~kite" bogovi? Me|u niv, eve ja i narednata olimpiska bo`ica za koja pi{uva: "Me|utoa obo`uvaweto na dvete bo`ici prodol`ilo, kako {to mo`e, na primer, da se vidi na edna stela na Persefona vo Kartagina, izrabotena vo elenisti~ki stil i so posveta na sufetot Milkijaton". E pa, g.Donald Harden da vidime {to veli drevnomakedonskata mitologija, bidej}i druga i ne postoi, zatoa {to toj panteon e na vrvot na gorata Olimp, nekade vo oblacite kaj Uran ( Uranos), a toa e Makedonija, nebo {to go prifatile za svoe, osven site Sloveni, bidej}i korenot mu e za~uvan vo sovremeniot polski jazik - dora (gora), a drevnogr~kite istori~ari i geografi~ari tvrdat deka gorata Olimp se nao|a vo granicata na Makedonija. Me|u niv e i tatkoto na istorijata - Herodot i istori~arot Strabo. Izgleda i dvajcata dobro ja poznavaat drevnomakedonskata mitologija so panteonot.