Romanija i Moldavija. Vo vrska so najstariot poznat etni~ki sotav na dene{na Romanija vo enciklopedijata "Grolier" (naslov Romanija), ~itame:

Rusija i Belorusija. Za najstarite `iteli na Rusija i Belorusija vo enciklopedijata "Grolier" (naslov Russia), ~itame:

"Evropska Rusija bila zazemena od indoevropskite i uralsko-altajskite narodi otprilika okolu vtoriot milenium, stara era. Me|u narodite koi `iveele vo stepite severno od Crno More bile Kimerite. Tie bile pot~ineti od Skitite vo 7 vek p.n.e. Skitite bile zameneti od Sarmatite vo 3 vek p.n.e. Vo prvite vekovi od novata era, Gotite, Hunite i Avarite vladejat so ovaa oblast. Hazarite (7 vek) i Bugarite (8 vek) formirale svoi silni dr`avi. Slovenskite naseluvawa vo ovaa oblast se dokumentirani vo 6 vek."

Zna~i, i vo Rusija nemalo nitu traga od Sloveni pred i vo prvite vekovi po novata era. Ta, neli ovde bila nivnata "pratatkovina"? Sekako deka otpa|a pretpostavkata deka nekoi od gorenavedenite plemiwa bile "predci na Slovenite", zatoa {to za Sarmatite se znae deka po poteklo bile centralno-azisko pleme i te{ko deka bi mo`ele da bidat site rusokosi lu|e, kakvi {to bile opi{ani Slovenite.

Isto bilo i so Kimerite. Ni tie nikako ne mo`ele da bidat predci na Slovenite, zatoa {to za niv se znae deka u{te vo 8 vek, p.n.e., od strana na Skitite bile potisnati od svojata pratatkovina Krim vo ju`na Rusija. Vo 7 vek p.n.e. tie migrirale vo Anadolija kade {to go uni{tile kralstvoto Frigija i ja zazele Lidija.

I za Skitite se smeta deka ne bi mo`ele da bidat predci na Slovenite, zatoa {to za niv se smeta deka i pripa|ale na iransko-jazi~nata grupa nomadi. Tie dominirale vo stepite severno od Crno More od 7 do 4 vek p.n.e. Herodot smeta deka nivnoto poteklo e od centralna Azija ili Sibir. Denes vo predelite kade {to `iveele Skitite, pronajdeni se brojni skitski grobovi, od koi se gleda nivniot surov obi~aj, spored koj, svojot kral go pogrebuvale zaedno so negovata sopruga i so negoviot sluga. Skitite bile poznati po svojata umetnost so `ivotinski motivi, koja igra zna~ajna uloga vo tn. stepska umetnost, koja nema nikakva vrska so Slovenite.

Vo 4 vek p.n.e. Skitite po~nale da ja gubat kontrolata na stepite pod pritisok na Sarmatite. Podocna Skitite se naseluvaat na Krim i za posleden pat se spomnuvaat vo 3 vek, na{a era.

Dunav. Ponapred vidovme deka i delovi od okolinata na rekata Dunav se spomnati kako mesto na `iveewe, t.e. kako "pratatkovina na Slovenite". No vakvite tvrdewa najdecidno gi negira anti~kiot hroni~ar Arijan, koj to~no gi opi{al narodite koi `iveele okolu rekata Dunav vo vremeto na anti~ka Makedonija. Ovde ~itame:

"Dunav.. e najgolema reka vo Evropa. Taa te~e vo golem prostor na zemjata, kako nitu edna druga reka i formira granici pome|u nekoi mnogu voinstveni plemiwa. Najgolemiot del od niv se od keltsko poteklo, a vpro~em i izvorot na rekata se nao|a na teritorijata na Keltite, a najdolga e kaj Kvadite i Markomanite. Potoa, te~ej}i na istok, taa minuva preku zemjata na Jazigite (koi pretstavuvaat granka na Sarmatite), na Getite ("besmrtnite"), na samite Sarmati i kone~no na Skitite, kade doa|a na krajot od svojot tek i niz pet ustija vleguva vo Crno More."

Zna~i, nitu vo okolinata na Dunav, vo antikata, nemalo ni traga od Slovenite, tuku nasproti toa, samo imiwa na poznati narodi, za koi se znae deka ne bile Sloveni. Taka, na primer, za Markomanite i za Kvadite se znae deka bile germanski plemiwa, koi, zaedno so Sarmatite, na krajot od 2 vek na{a era, od istok bile napadnati od Gotite i Burgundijanite, po {to bile prinudeni da zaminat na zapad kon Italija.

Pa, od kade toga{ i navistina poteknuvaat Slovenite (Venetite)?

Osven nedoka`anata "zadkarpatska" teorija (koja brojni na{i istori~ari lekoumno ja prifatija i do denes ja prepi{uvaat eden od drug), vo vrska so ova postojat u{te dve teorii. Ednata e deka Slovenite poteknuvaat od - Balkanot, t.e. od Sredozemjeto, a vtorata teorija e deka Slovenite sepak od pamtiveka bile naseleni vo dene{nite teritorii na koi `iveat (od Makedonija, do Polska, Rusija, Ukraina...) i deka nikoga{ nikade ne se preseluvale. Veruvale ili ne, vo obete teorii glavniot zbor go imaat tokmu - ruskite nau~nici! Sega }e napravime osvrt samo na prvata teorija, a ne{to podocna }e ja spomneme i vtorata.

Golem privrzanik na teorijata za balkanskoto poteklo na Slovenite e poznatiot ruski slavist Grinevi~ (za kogo isto taka podocna }e pi{uvame), koj tvrdi deka jazikot na Slovenite poteknuva od jazikot na balkanskiot narod Pelazgi. I drugi istra`uva~i ja zastapuvale teorijata za balkanskoto poteklo na Slovenite, za {to vo prodol`enie isto taka }e progovorime, a }e izneseme i mo`ni indicii vo potkrepa na ovaa teorija.

Prakti~no, spored ovaa teorija, ispa|a deka t.n. Makedonski Sloveni, vo vekovite po Golemata preselba na narodite, prakti~no se izme{ale so svoite damne{ni sonarodnici - anti~kite Makedonci, za podocna, od toj etni~ki i kulturen amalgam, da bide sozdadena makedonskata nacija.

Edno od stojali{tata {to se obiduvaat da ja negiraat ovaa teorija e faktot deka na Balkanot (vo Makedonija) od damnina postoela drevna razviena kultura i civilizacija, a koga Slovenite (Venetite) se pojavile ovde vo vremeto na Golemata preselba na narodite - tie bile prili~no necivilizirani (barem spored toga{nite, sepak subjektivni i neprijatelski nastroeni, hroni~ari). Pa, kako e mo`no potomcite da bidat pozaostanati od svoite predci, dokolku Slovenite i navistina poteknuvaat od ovie prostori?

Odgovorot na vakvata zabele{ka e ednostaven. Spored prethodno navedenite izvori, duri i vo Prviot vek Slovenite (Venetite) imale solidna kultura (gradele ku}i i sl.). Podocna, me|utoa, tie do{le vo kontakt so narodi, koi ne bile na tolku visoko kulturno nivo, pa i samite po~nale da se unazaduvaat. Deka i navistina bilo taka, pi{uva vo knigata Istorija na Blgarija od pove}e avtori (Sofija, 1954), kade na str. 50, pi{uva:

"Kulturata na Venetite... koja bila relativno visoka, dostignala nov bran na razvitok, koga do{la vo kontakt so Rimskata Imperija... Venetite se zanimavale so zemjodelie, no poznavale i redica zanaeti, kako {to se koveweto na metali, grn~arstvoto so grn~arsko kolce, zlatarstvoto i taka natamu. Tie ja poznavale i umetnosta vo emajl... "

Zna~i, gledame deka Slovenite (Venetite) otprvin imale mo{ne razviena kultura {to voop{to ne soodvetstvuva so nivniot opis kako varvari, daden prete`no od strana na nivnite neprijateli - vizantiskite hroni~ari. Indikativno e nivnoto poznavawe na grn~arstvoto so grn~arsko kolce, koj zanaet, svojot zenit svoevremeno go imalo tokmu na Balkanot, a ovde sekako e i umetnosta vo emajl, koja isto taka dostignala zna~ajni dostreli tokmu na Balkanot. Dali ovie podatoci ne pretstavuvaat u{te edna indicija deka sepak pratatkovinata na Venetite e Balkanot (Makedonija)?

No, da vidime {to se slu~ilo so vaka razvienata kultura na Slovenite (Venetite) i kako do{lo do toa, tie podocna da bidat tretirani kako varvari od strana na Vizantijcite. Za ova, vo mo{ne objektivnata kniga Istorija na Bugarija (Sofija, 1954 g.) pi{uva:

Zna~i, vo ovaa bugarska kniga e dadeno mo`noto objasnuvawe za zaostanuvaweto na slovenskata (venetska) kultura. Imeno, taa po~nala da se unazaduva poradi hunskite napadi vo Evropa, t.e. poradi kontaktite so Hunite.