Najstaroto ezero vo Evropa ~ija{to starost se procenuva na preku 2 milioni godini, vleguva vo grupata na predglacijalni ezera zaedno so Bajkalskoto, Kaspiskoto, Viktorija, Tawganika, Malavi.

Ima povr{ina od 324 km kvadratni, najgolema dlabo~ina 286 m, nadmorska visina 695 m, a opkru`eno e so planinite Gali~ica, Mokrawska Planina, Jablanica i dr.

Spa|a vo grupata na Desaretski ezera (Cviji} 1911) koi pretstavuvaat samostojni ezerski bazeni. Ovie ezera pripa|aat na slivot na Jadranskoto more, za razlika od ezerata vo ju`niot del na Evropa koi vleguvaat vo egejskoto slivno podra~je.

Ohridskoto Ezero e povrzano so Prespanskoto Ezero so podzemni vodi pod planinata Gali~ica. Pokraj podzemnite izvori vo nego se vlevaat i reki.

Evropskata jagula e eden od 400-te pretstavnici, glavno, morski zmijoliki ribi obedineti pod imeto jagula.

Vo globalni ramki, jagulata e najzastapena vo Japonija, a evropskata se nao|a na vtoro mesto pred amerikanskata.

Evropskata jagula opstojuva dol` bregot na Evropa, severno, zapo~nuvaj}i so Skandinavskiot Poluostrov, kompletno go opfa}a krajbre`jeto na Velika Britanija, Francija, Irska, [panskiot i Italijanskiot Poluostrov, Maroko, Kanarskite i Azurnite ostrovi, dodeka na istok se nao|a vo vodite na Grcija, Turcija i Izrael.

Zastapena e i vo Crno More, vo sistemot na Volga, so povremena pojava vo Dunav, Bug, Dwepar i Don.

Na teritorijata na porane{na Jugoslavija se nao|a vo skoro site vodi i od jadranskoto i od egejskoto slivno podra~je, a nejzinoto prirodno postoewe vo crnomorskiot sliv s# u{te ne e potvrdeno. Pogolemi koncentracii na jaguli se nao|aat vo rekite Bojana i Drim, Ohridskoto i Skadarskoto Ezero, Neretva, Cetina, Zrmawa i Vranskoto Ezero kako i vo Hutovoto blato i Krupa.

Vo godinite koga jagulata }e dostigne polova zrelost, odnosno prose~na vozrast od 10 godini za `enkite i 12 godini za ma`jacite, vo po~etokot na proletta i celoto leto jagulata zapo~nuva intenzivno da se hrani so skoro sekakov plen {to mo`e da go ulovi. Takvoto odnesuvawe trae s# dodeka dovolno ne se zdebeli, t.e ne sobere pribli`no 6% masnotii vo svoeto telo i ne dobie crno-kafeava boja so srebreno - beli perki (srebrena jagula). Toga{ o~ite zna~itelno & se zgolemuvaat, mesnatata gorna usna postepeno se isten~uva, a riloto se izostruva.

Taka izmenetite jaguli prestanuvaat da se hranat, `eludnikot i crevata celosno atrofiraat, ostavaj}i mesto za razvitok na brzo raste~kite polovi organi. Promenite na bojata pak, del od avtorite gi povrzuvaat so prisposobuvaweto kon pretstojnata migracija niz rekite. Takvoto odnesuvawe, odnosno metamorfoza, zavr{uva so po~etokot na esenta po {to jagulite zapo~nuvaat da se grupiraat pred izlezite na rekite, pripremaj}i se da go napu{tat dosega{noto `iveali{te.

Patuvaweto zapo~nuva isklu~ivo no}e. Prosledeni so silni buri so obilni do`dovi i bez mese~ina, jagulite vo pogolemi grupi se spu{taat po te~enieto na rekite. Masovnosta na patuvaweto sekoga{ e vo zavisnost od padot na temperaturata za najmalku eden stepen, kako i od koli~estvoto na vrne`ite koi voveduvaat mirizlivi materii vo slivnoto podra~je i na toj na~in ja zgolemuvaat koncentracijata na migracionata senzitivnost. Golema uloga im se pripi{uva i na intenzivnite vetrovi koi duvaat vo pravec na istekot na rekite, kako i na zasilenoto branuvawe na vodata, na {to jagulite se mo{ne osetlivi.

Prikaznata za makedonskata, odnosno ohridskata jagula e eden od najdobrite primeri za negativnoto vlijanie na ~ovekot vrz prirodata.

Problemite na jagulata nastanaa u{te vo 1963 godina koga zapo~nala i izgradbata na HEC "Globo~ica", prvata hidrocentrala od sistemot Crn Drim. Ova vo po~etokot zna~elo izmena na tekot na rekata, a po zavr{uvaweto na grade`nite raboti vo 1965 godina i nejzino kompletno blokirawe. Nekolku godini podocna (1969), bila zavr{ena i izgradbata na HEC "[piqe"so {to problemot se zgolemil. Branite kompletno go blokiraa tekot na rekata, a so toa i dvi`eweto na jagulata, koja sega pokraj so mehani~kata prepreka, morala da se soo~i i so visinska razlika od stotina metri, me|u gorniot i dolniot tek na rekata.

Kako golem problem pri izgradbata na branata [piqe, se nametnala i blizinata na Albanskata granica (500 metri), {to na dolgoro~en plan zna~elo ogromen nedostatok vo pogled na izgradbata na ribni pateki.

Nekolku godini podocna, zapo~nala izgradbata prvo na edna, a potoa na u{te edna hidrocentrala vo dolniot tek na Drim, ostavaj}i ja jagulata soo~ena pokraj so na{ite brani, u{te so dve na teritorijata na Albanija.

Se razbira deka u{te pri praveweto na proektite za hidrocentralite se znaelo kako branite }e vlijaat na migracijata na jagulite, poradi {to proektantite bile zadol`eni da izrabotat presmetki i da ponudat re{enija za izgradba na ribni pateki. Spored tie presmetki izgradbata na ribnite pateki bila mnogu skapa, vo sporedba so bruto-prihodot {to bi se dobil so ulov na jagulite i poradi toa, takvata investicija bila proglasena kako nerentabilna. Me|utoa, so ogled na ekonomskoto i biolo{koto zna~ewe na jagulata i pozitivnite zakonski odredbi koi go obvrzuvaat investitorot da obezbedi odr`uvawe na populacijata vo Ezeroto, dr`avnite organi go zadol`ile investitorot sekoja godina da obezbedi sredstva so koi }e se vr{i nabavuvawe, transport i poribuvawe na Ezeroto so podmladok od jagula.